poklic/ocene v šoli/plače

Odgovor svetovalke:

Živjo, Elaiii. :)

Opazila si, da v obstoječem sistemu ekonomije marsikaj ni logično. In to drži. Podobna vprašanja si vsakodnevno zastavljmo vsi, ki nam ni vseeno, zakaj je v družbi toliko neenakosti. 

Temu sistemu se reče kapitalizem. Ne vem, koliko si stara, ampak če se še niste, se zagotovo še boste o tem učili tudi v šoli. V vsakem ekonomskem sistemu nekdo kuje dobiček in s tem dobičkom razpolaga. 

V kapitalizmu podjetja, premoženje (tovarne, trgovine, zemlja ...) in dobiček pripadajo (večinoma) zasebnim lastnikom. Ljudje in podjetja med seboj tekmujejo na "trgu", kjer vsak želi prodati svoje izdelke ali storitve, zaslužiti denar in ga po lastni presoji vlagati ali trošiti. Cene se določajo glede na to, koliko nečesa kdo želi in koliko je tega na razpolago. Seveda se to lahko sproti zelo spreminja. To se sedaj zelo lepo vidi na primer pri cenah bencina.

Predvsem pa za kapitalizem velja, da ljudje v prvi vrsti delajo in imajo podjetja predvsem zato, da bi zaslužili. Ne zato, da bi omogočili ljudem delo in dobro plačilo, kot tudi ne zato, da bi skrbeli za planet. To ne pomeni, da zdaj vsi, ki zaposlujejo, izkoriščajo ljudi in okolje. Obstajajo seveda podjetja, izdelujejo tudi stvari, da bi bilo na svetu bolje in mariskje lepo skrbijo za zaposlene. A precej več je gospodarskih družb, ki dobiček postavljajo visoko nad vse ostalo - na škodo zaposlenih in okolja, kjer delujejo.

To je žal postalo že posvem normalizirano. Kot si sama opazila - blagajničarka zasluži premalo, da bi si res lahko privoščila vse, kar zlaga v vrečke bogatejših kupcev. Direktor taiste trgovske verige pa v svoji razkošni pisarni z razgledom razmišlja, kako odpreti še več trgovin in kako zaposliti ljudi, ki bi bili pripravljeni delati za še manj. Vedno se bo našel nekdo, ker prihaja iz še bolj revnega okolja in mu je tudi najnižja plača bolje kot nič.

Mislim, da je prav, da te to jezi. S tem lahko nekaj narediš. Lahko se podučiš več o neenakosti v družbi, kaj na to vpliva in kako jo lahko zmanjšamo, lahko se celo pridružiš kakšni iniciativi, ki se bori proti neenakosti. Predvsem pa to lahko izkoristiš na volitvah, ko boš enkrat dovolj stara - da takrat voliš stranke in ljudi, ki si prizadevajo za zmanjšanje neenakosti med ljudmi.

Da se vrnem k tvojemu prvemu vprašanju. Mama ima v veliki meri še vedno prav. Drži, da ti boljša izobrazba omogoča več možnosti za bolje plačano službo. Ni pa to več granacija, kot je bila nekoč. Danes je na primer veliko število ljudi s fakultetami, ki ne najdejo služb, primernih za njihovo izobrazbo - ker jih trg dela ne potrebuje toliko. Zdravnikom in medicinskim sestram zagotovo ne bo zmanjkalo dela, ne moremo reči enako za npr. profesorje primerjalne književnosti. :)

Zato je bolj kot ocene pomembno, da se mladi danes fokusirate na to, kje so največji izzivi v družbi. Znotraj tega pa nato poiščeš nekaj, kar te tudi vsaj približno veseli. Zdravnike v neki meri tudi že nadomešča AI, ampak na to, da bo AI prevzela večino delovnih mest se jaz ne bi zanesla. Razpoke njenih omejitev se vse bolj kažejo in je bolj verjetno, da bo AI dopolnjevala delo, ne nadomestila človeka v celoti.

Jaz sem zase prepričana, da zaslužim manj kot en vodovodni mojster ali mizar, ki imata svoje podjetje. Pa imam za seboj 25 let šolanja. :) Tudi frizerka, ki ima svoj salon in ki dela vrhunske pričeske, gotovo zasluži več od mene. Sploh pa ugotavljam, da je danes težko najti dobrega frizerja! 

Če sklenem. Ko se odločamo za kariero, je dobro imeti v mislih troje:

- Kaj me veseli?

- V čem sem dobra (oz. lahko postanem dobra)?

- Kaj potrebuje družba/svet?

In šele potem, ko si odgovoriš na ta tri vprašanja, presodi, kakšne ocene za to potrebuješ (če je to povezano z določeno šolo, ki ima omejen vpis, npr.). Razvijanje reznolikih veščin je danes mnogo bolj pomembna valuta kot ocene, po katerih te nihče več ne bo spraševal, ko boš enkrat prišla v službo. Tam bo ključno: kaj znaš (praktično znanje), kako dobro se znajdeš, kako prilagodljiva si in kako dobro znaš sodelovati z drugimi.

Upam, da sem ti vsaj delno dogovorila na tvoja vprašanja. Če pa ne, še piši. Rade volje še kakšno rečem s tabo na to temo. :)

Lepo bodi

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja

Odgovor svetovalke:

Ocene so pomembne v vsakem primeru. Ampak to še ne pomeni nujno, da mora biti vse 5.

Izobrazba, ki jo delodajalci gledajo na razpisih, mora biti predvsem ustrezna. Na primer: če v neki trgovini dajo razpis, da zaposlijo prodajalko, tam običajno piše, katero stopnjo izobrazbe mora kandidat imeti in katere smeri. Najpogosteje je to srednja izobrazba ekonomske smeri. Če to imaš, se prijaviš. To hkrati pomeni, da se z ekonomsko šolo ne boš prijavljala na razpis za medicinsko sestro - ali obratno. 

Če bodo iskali nekoga za delovno mesto, ki terja večjo odgovornost ali več znanja, bo v tem primeru pomembno tudi, kako visoko izobrazbo imaš. Na primer: če v vrtcu iščejo  pomočnico vzgojiteljice v vrtcu, običajno zadostuje, da imaš srednjo vzgojiteljsko šolo. Če bo razpis za vzgojiteljico, pa boš morala imeti končan najmanj diplomski študij predšolske vzgoje.

Zdravniki po končani gimnaziji študirajo 6 let, potem pa se še 6 let specializirajo za svoje področje. Šele potem postanejo samostojni zdravniki. Kar delajo, je zelo težko in zahtevno. Izobražujejo se tudi ves čas dela, ker medicina stalno napreduje.

To, kar znajo in zmorejo oni, je v družbi redkost. Zato je njihov poklic zelo cenjen in tudi med boljše plačanimi. Za ta poklic se ne odločajo zaradi prestiža, pač pa ker jih medicina veseli, ker se zelo radi učijo in ker želijo zdraviti in odkrivati nove možnosti zdravljenja različnih bolezni. To delo zahteva ogromno odrekanja zasebnemu času, imajo dolge in naporne delovnike in je pogosto tudi med najbolj stresnimi poklici.

Pozdravček

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja

Odgovor svetovalke:

Zdravniki sploh niso edini niti redki z dobrimi plačami. Seveda ima lahko enako dobro oz. še višjo plačo tudi nekdo ki zna dobro prodajati. Ampak odvisno kaj prodaja in kakšno delovno mesto ima znotraj podjetja, v katerem prodaja.

Jaz ne bi rekla, da so zdravniki precenjeni. Rekla bi, da so cenjeni povsem ustrezno glede na znanje, ki ga imajo, trud, ki ga vložijo v delo, in zahtevnost njihovega dela. Prej bi rekla, da so precenjeni tisti, ki služijo velike denarje na račun izkoriščanja drugih in naravnega okolja (Npr. Jeff Bezos - lastnik Amazona), družbi pa v resnici ne prispevajo nič posebnega.

Je pa res - tu se strinjam s tabo - da so poklici, kot je prodaja v trgovini, gostinsko delo, negovalno delo itd. podcenjeno. Zakaj? Pa sva spet na začetku: ker kapitalizem tako deluje. Predvsem sodobna oblika kapitalizma - neoliberalizem - najbolj ceni in nagrajuje dobičkarstvo, ne samo delo.

Vse storitve, ki niso del javnih storitev (šola, zdravstvo, javna uprava ipd.), obstajajo z namenom ustvarjanja dobička za lastnike in upravljalce. Delavci v teh storitvah so plačani najnižje kot še smejo biti. Delavec je za lastnike kapitala v prvi vrsti zgolj sredstvo za dosego cilja, ki pa je: povečati dobiček zase.

Žal mnogo lastnikov in upravljalcev podjetij ne zanima, kako dobro ali slabo živijo njihovi zaposleni. Pomembno jim je le, da bodo delavci prihajali na delo in opravili čim več. Zato jih plačajo ravno toliko, da se delavcu še splača prihajati - oz. da se jim to splača bolj kot biti brezposlen. In zakaj ti zaposleni pristanejo na to? Ker nimajo izbire: nimajo dovolj kvalifikacij (znanj, izobrazbe), da bi si lahko poiskali bolje plačano delovno mesto. 

Več znanj in višjo izobrazbo imaš, več si vredna na trgu. To ti omogoča boljšo izbiro pri poklicih. Ni pa to pravilo, ker niso vsa znanja enako cenjena/potrebovana na trgu dela. Dela zdravnikom ne bo nikoli zmanjkalo, pogosto jih primanjkuje. Prodajalec v trgovini z živili pa je lahko kdorkoli, da le ima končano srednjo šolo, je pošten in urejen.

Vprašanje zate: imaš kakšno konkretno dilemo zase glede tega? 

 

LP

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja