poklic

Ko smo v 4. razredu pisali za oceno pri angleščini "a book about me" je bilo treba napisati kao kaj si želiš biti po poklicu. Napisala sem, da bi bila frizerka. Saj dejansko nisem želela biti frizerka ampak kar nekaj sem napisala, pač zdelo se mi je estetski poklic, pač delaš z lasmi. In moja mama je komenirala, da na frizersko šolo gredo tisti, ki jim ne gre najbolje v šoli. Tudi moja mama je imela takšne komentarje, da v trgovini kot prodajalke " to ni ne vem kak poklic" in da tja gredo delati tisti, ki nimajo nobene pametne šole.

Vprašala sem, da od kje so pa poem lastniki trgovin bogati, če delavce slabo plačajo? In rekli so mi da kao lastnik ima višjo odgovornost. Zdi se mi oportunizem to potem<?

Moja babi je bila gostinec in je rekla moja mami, da je delala po cele dneve za minimalno plačo v gostinstvu. Njena sestrična je šla na šiviljsko šolo in je rekla da so ji v šoli to svetovali, ker ji šola ni šla najbolje. V glavnem ima mnenje, da za trgovke, gostince in frizerje in šivilje grodo tisti, ki niso najbolj za šolo. In da ker nimajo visoke izobrazbe delajo za minimalno plačo. Da višja kot je izobrazba, višji ugled je in višja plača je. Da če nimaš izobrazbe si potem izkoriščan za minimalno plačo. Saj v družini imamo tudi recimo farmacevke ... Do takrat sploh nisem vedela, da obstajajo manjvredni in večvredni poklici kao

Moja mama glorificira poklice kot so npr. zdravnik in zobozdravnik, da imaš visoko izobrazbo, vedno službo, nisi nikoli brez delavisok ugled in visoko plačo in si lahko tudi privat potem. 

Svetovalna služba pri tem svetovanju za srednjo šolo je pri nas, na naši šoli rekla, da tisti ki imajo boljše ocene so obvezno za na gimnazijo in če razmišljajo o strokovni šoli so neumni, da obstaja tudi recimo strokovna gimnazija, ne samo splošna, tisti s povprečnimi ocenami so za 4 letno strokovno, če so boljše pri naravoslovju za na naravoslovno smer, če pri družboslovju za družboslovno smer in tisti s slabšimi ocenami pa so za na 3 letno poklicno šolo.

Eni punci z naše šole ki je doma s kmetov ki je želela iti na srednjo veterinarsko šolo in je imela večinoma 5tke in si je želela postati veterinarka so rekli, da s takšnimi ocenami iz osnovne šole ima boljše možnosti za na veterino biti sprejeta ima z gimnazije in da srednja šola je za veterinarskega tehnika in ne za veterinarja. 

Enemu fantu iz naše šole , ki ima tudi 5tke so rekli ko je rekel, da želi postati kuhar, da če ve da kuharska je 3 letna in da si odličnjak dela sramoto če si tak poklic izbere. 

Enemu fantu iz naše šole so rekli, da ko je s 5tkami izbiral med kemijsko šolo in gimnazijo so rekli da je za gimnazijo obvezno. 

na netu sem brala, da neka ženska je tudi rekla da je imela 5tke in je želela postati kozmetičarka in da takrat je bila to 3 letna šola, zdaj je 4 letna in da tudi so ji rekli, da odličnjakinja si s takšno šolo dela sramoto in da je za na gimnazijo. Da je šla na gimnazijo in potem na farmacijo ker se ji je zdelo najbolj podobno kozmetiki to. 

V glavnem s tem se ustvarja nek pritisk da se ima visoke ocene ker potem edino tako si lahko uspešen v življenju in imaš dobro plačo? Ne vem.

Kao da meni angleščina gre bolje kot matematika in je kao škoda da končaš kot šivilja ...

Zakaj pa je takšno razmišljanje? Pa tudi šolska svetovalna služba ima takšno razmišljanje, da boljše ocene so za gimnazijo, povprečne za strokovno in slabše za poklicno?