#to sem jaz

Vprašanje:

počutim se obupano in izgubljeno

Tema: Čustva, Stres in anksioznost

  • na

    najstnica

    najstnica

    Objavljeno: 20 sep. 2026 17:05

    Pozdravljeni!

    Na vas se obračam, ker se že nekaj časa počutim zelo slabo in mislim, da ste vi pravi naslov in mi boste znali pomagati. Skratka, že od začetka septembra ugotavljam da se počutim izredno slabo v moji šoli. Hodim v zdrastveno šolo, sem 3. letnik in vsi mi govorijo, da sem prišla že daleč in da ne smem obupati. Ampak ugotovila sem, da se nimam več moči držati gor. Zelo me psihično izčrpava praktično delo, sploh ne čutim več zadovoljstva po pomoči pacientu, do zdaj sem mislila da sem močna in da bom z lahkoto prenesla razne vonjave in tekočine ampak je realnost veliko slabša. Tako se mi je vse zamerilo, da po praktičnem pouku ne morem včasih niti jesti in piti in ob misli na kar koli neprijetnega, kar sem videla, morem vse spljuniti ven, ker ne morem niti požreti dol od sile včasih niti vode. Čeprav sta to le 2 dni v tednu, mi je zelo mučno. Pa nasploh se mi tudi zdi, da je moje psihično stanje postalo precej slabo. Vsak dan se mi zdi isti, ta monotonost, ista pot do šole, isti avtobus, isti ljudje... to me naravnost ubija. Ne zdržim več. Vsako večer se jočem in sprašujem kako bom sploh preživela naslednji teden, jesen, to leto... noro mi je. Postala sem tako obupana, da na poti v šolo ne morem niti več gledati skozi okno, saj me ta ista pod vedno uničuje. Niti nisem več zmožna pozdraviti šoferja, se nasmehniti komur koli ampak si samo mislim v glavi, samo da hitro to opravimo in grem, pa se več ne vidimo. Vsako nedeljo že mislim le na petek, da bo vikend in da pustim vse za sabo. Želim si samo poletja, svobode, nepredvidljivih dni in veselja, ob misli na meglene jesenske in zimske dni pa me stisne pri srcu. Zdi se mi, da sem že pred predolgo skrivala to neko stisko in si nisem priznala, da nisem okej. Samo čakam tisti trenutek, kdaj več ne bom zmogla in se bom psihično popolnoma zlomila. Res me je strah, da bom padla v depresijo. Ne vem več kaj naj. 

    Hvala vam za pomoč!

    Sodeluj v pogovoru

  • Uredništvo

    _izbrisan uporabnik_

    Objavljeno: 23 sep. 2026 11:26

    Odgovor svetovalca:

    Pozdravljena,

    hvala, da si nam zaupala in z nami delila, kako se počutiš. Iz tvojega zapisa je čutiti, da ti je trenutno res težko in da te šola ter praktično delo zelo izčrpavata. Verjamem, da ni lahko, ko opaziš, da pri delu s pacienti ne čutiš več zadovoljstva, ki si ga morda nekoč. Pomembno je, da svoje občutke vzameš resno in da ti v tem ni treba ostati sama.

    Včasih se zgodi, da nas šola ali delo, ki smo si ga izbrali, začne zelo obremenjevati. Takrat se lahko pojavijo utrujenost, nezadovoljstvo, brezvoljnost ali občutek, da ne zmoremo več tako, kot smo si predstavljali. To, da se trenutno tako počutiš, še ne pomeni, da je s tabo kaj narobe. Morda potrebuješ predvsem nekaj podpore, počitka in prostora, da lahko razmisliš, kaj ti je pomembno in kaj bi ti pomagalo.

    Dobro je, da si o tem spregovorila in da si se obrnila tudi na nas. Poskusi se pogovoriti z odraslo osebo, ki ji zaupaš – lahko je to starš, sorodnik, učiteljica, svetovalna delavka ali kdo drug, ob komer se počutiš varno. Ni ti treba vsega povedati naenkrat. Lahko začneš samo s tem, da poveš, da ti je težko in da bi rada, da ti nekdo prisluhne.

    Če opažaš, da žalost, brezvoljnost, pomanjkanje energije ali drugi težki občutki trajajo dlje časa, se poglabljajo ali ti otežujejo vsakdanje življenje, bi bilo dobro poiskati tudi strokovno pomoč. Pogovor s psihologom, psihoterapevtom, zdravnikom ali drugim strokovnjakom ni znak šibkosti. Lahko ti pomaga bolje razumeti, kaj doživljaš, in skupaj z njim lahko poiščeš načine, kako si olajšati trenutno stisko.

    Ob vsem tem poskusi v svoj vsakdan vključiti tudi nekaj, kar ti prinaša vsaj malo miru, veselja ali občutka, da ti je lepo. Morda je to dejavnost, ki si jo nekoč rada počela, druženje z osebo, ki ti je blizu, sprehod, glasba ali kaj čisto drugega. Ni pomembno, da je tega veliko. Tudi majhne stvari lahko pomagajo, ko je obdobje težko.

    Če želiš, se nam lahko ponovno oglasiš in poveš, kako si. Lahko nam napišeš tudi takrat, ko še ne veš, kaj bi naredila ali kako bi se stvari lotila. Ni ti treba vsega rešiti sama. Pomembno je, da imaš ob sebi ljudi, ki ti lahko prisluhnejo in ti pomagajo narediti naslednji korak.

    Mislim nate in ti želim, da bi našla podporo ter ljudi, ob katerih se boš lahko počutila varno, slišano in sprejeto.

    Sergeja Zemljarič, univ. dipl. pedagoginja

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Odgovori

Pravila uporabe spletne svetovalnice

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje

Mobilna navigacija