Piramida

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena Marry!

V piramidne sheme ali druge sumljive oblike zaslužka (verjetno si zasledila tudi izraz multi level marketing) so včasih res vključene celotne družine. Pritegne jih mamljivost obljub, kot so hitrost zaslužka, delo od doma, za povrh pa ti delo sploh ne vzame veliko časa. Iskalci novih članov piramidne sheme te pogosto premamijo s takšnimi obljubami, ki se morda res slišijo sanjske, a so v resnici vse prej kot to. Pogosto najprej premamijo le enega člana družine ali družbe, ta pa posledično navduši še preostale člane. Če ti idejo o hitrem zaslužku predstavi nekdo, ki ga poznaš in mu zaupaš, je še toliko bolj verjetno, da se boš priključil tudi sam.

Vidim, da si o multimrežnem marketingu in piramidnih shemah že kar veliko prebrala. Veseli me, da si prepoznala različne pasti, ki pretijo v teh modelih. Verjamem, da si ravno zato lahko pozorna na ponudbe, ki lahko na vsakodnevni bazi priletijo v poštne predale na naših socialnih omrežjih (Instagram, Facebook itd.). Ključno je, da se zavedaš, da takšne oblike zaslužka ne morejo nadomestiti prave formalne izobrazbe, ki ti lahko omogoči redno delo s plačilom, ki si ga zaslužiš.      

Svetujem ti, da sporočila, ki te dosežejo preko socialnih omrežij, preprosto ignoriraš. V kolikor oseba, ki te vabi zraven, ne odneha, jo lahko blokiraš. Pozorna bodi tudi na to, koga sprejmeš med prijatelje oz. sledilce na socialnih omrežjih. Pogosto te lahko neznana oseba 'doda' ravno z namenom, da bi te novačila v eno izmed takšnih shem. V kolikor pa naletiš na vabila, ki so žaljiva, vsiljiva ali neprimerna, lahko uporabiš tudi funkcijo prijave profila.

Zelo mi je všeč tvoja ideja o preventivnih delavnicah. Menim, da bi prav zares lahko koristile mladim pri prepoznavanju spletnih prevar o zaslužku in zagotovo bi bili rezultati dobri. Kot je meni znano tovrstnih delavnic pri nas res ni in morda bi bilo dobro, da to poskušamo spremeniti. Mogoče se lahko obrneš na šolsko svetovalno službo in jim predstaviš to idejo. Držim pesti, da bodo proaktivni in bodo ideji dali priložnost. Odgovora, zakaj tovrstnih preventivnih delavnic pri nas ne izvajamo, sicer nimam. Predvidevam pa, da se strokovnjaki morda slabo zavedamo razsežnosti tovrstnega dogajanja. Pomembno je torej, da se o tem pogovarjamo, saj lahko le tako prepoznamo aktualno stanje in potrebo po morebitnih preventivnih aktivnostih.

Lea Kopač, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Ponovno hvala za tvoje razmišljanje. Res je, vlaganje denarja v bilo kaj je (in mora biti) odločitev vsakega posameznika. Denar, ki je naš in ga zaslužimo, lahko zapravimo, kjerkoli želimo. Tudi v piramidnih shemah, če presodimo, da nam bo to koristilo. Res pa je, da vlagatelji v te sisteme navadno ne poznajo pasti, ki stojijo za idealističnim prikazom tega posla.

Morda je vprašanje o tem, zakaj v šolah ne opozarjajo na tovrstne pasti, res širše. Pa vendar sem mnenja, da je glavni razlog prav to, da vodilni na področju vzgoje in izobraževanja niso dobro osveščeni o tem, da mlade na vsakem koraku (predvsem na socialnih omrežjih) določen kontakt vabi v modele multimrežnega marketinga ali v piramidne sheme. Zavedati pa se moramo, da je še veliko drugih perečih tem, o katerih pa se v šolah načeloma dobro ozavešča – npr. (medvrstniško) nasilje, alkoholizem in droge, varna vožnja, varnost na spletu itd. O vseh teh tematikah se izvajajo aktivnosti, s katerimi naj bi se srečali učenci.  

Opisuješ vedenje sošolke, ki deluje precej zagreta in zaverovana v shemo, kateri se je pridružila. Včasih se zgodi, da nekatere člane prav zares zmanipulirajo do te mere, da jih ne prepoznamo več. K temu so nagnjeni bolj naivni in osebnostno manj čvrsti posamezniki. Res je, ko praviš, da lahko delujejo zelo toksično. Ta dejavnost lahko prevzame njihovo življenje v tolikšni meri, da se ne uspejo osredotočiti na nič drugega več. Na vsakem koraku razmišljajo o tem, kje in kako bodo dobili nove člane za sistem, del katerega so, oz. kako bodo prodali produkte, če ti sploh obstajajo. Od tega je seveda odvisen njihov zaslužek. Verjamem, da se lahko pri osebi, ki je bolj nagnjena k takšnemu načinu ravnanja, zgodi, da pri tem uporabi tudi nekonstruktivne strategije, kot je npr. izsiljevanje in nasilje. Tvoji sošolka je dober primer. Njihovi odnosi s posamezniki, ki razmišljajo drugače, se skrhajo, hkrati pa bi naredili vse, da pridobijo nove člane.

Sprašuješ se, kam zadevo prijaviti. V kolikor si ali boš priča kateremukoli nezakonitemu ravnanju, lahko prijaviš na policijo. Prijava je lahko tudi anonima. Prvi korak pa je zagotovo to, da postaviš jasno mejo, da se takšnemu gibanju ne nameravaš pridružiti.  

Lea Kopač, mag. psihologije

Odgovor svetovalca:

Mary pozdravljena,

v svojem pisanju sprašuješ po tem, ali v Sloveniji obstajajo institucije (inšpektorati), kamor lahko posamezniki prijavljajo nepoštene poslovne prakse, ki jih izvajajo podjetja in posamezniki. Izpostavljaš morebitne razlike med civilnim in kazenskim pravom, ter sprašuješ po tem, zakaj šola v navedenem primeru ne ukrepa. V nadaljevanju ti podajam nekatere pojasnila s področja inšpekcijskih nadzorov, ki jih vršita Inšpektorat Republike Slovenije za delo in Tržni inšpektorat Republike Slovenije, pa tudi nekatere odgovore na tvoja vprašanja.

Inšpekcijski nadzor nad delovnimi razmerji vrši Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Omenjen inšpektorat izvaja nadzor nad izvajanjem zakonskih in podzakonskih aktov, ki sta jih dolžna upoštevati tako delodajalec kot delojemalec (delavec). Morebitna neskladja nad izvajanjem predpisov ugotavlja inšpektorat v postopkih, ki jih uvede zoper pravno, oziroma fizično osebo.

Omenjen inšpektorat opravlja nadzore tudi s področja varnosti in zdravja pri delu. V praksi to pomeni, da ugotavlja ustreznost delovnih pogojev za delo, ustreznost delovne opreme, varovalne opreme itd.

Nadzor nad upoštevanjem predpisov s področja varstva potrošnikov pa vrši Tržni inšpektorat Republike Slovenije. Tržni inšpektorat je torej tisti, ki ugotavlja nepoštene poslovne prakse pravnih in fizičnih oseb v odnosu do potrošnikov, nadzore pa opravlja tudi s področja nepremičninskega posredovanja, gostinstva, trgovine, turizma... Koristno je tudi vedeti, da nadzor nad zaposlovanjem na črno vrši Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), nad delom na črno pa FURS in Tržni inšpektorat.

Morebitno prijavo na inšpektorat, oziroma na posamezne izpostave inšpektorata lahko poda fizična, oziroma pravna oseba osebno, priporočeno po pošti, oziroma preko varnega elektronske portala e-uprava.

Glede tvoje navedbe, da obstaja razlika med civilnim in kazenskim pravom pojasnjujem, da dejanska razlika res obstaja. Poleg kazenskega in civilnega prava, poznamo še delovno pravo, upravno pravo, davčno pravo itd. Posamezna pravna področja so tako urejena s področnimi predpisi. Pojasnjujem pa, da kršitve posameznih predpisov z nekega pravnega področja preverja in ugotavlja organ, ki je v pravnem redu Republike Slovenije zato pristojen in zato vnaprej določen.

Nazadnje naj še dodam, da morajo imeti šole v internih aktih (npr: hišni red, Pravila šolskega reda) jasno določena pravila, ki določajo pravice in obveznosti učencev, zaposlenih in drugih obiskovalcev šole, oziroma šolskega okoliša. V kolikor v šoli, oziroma v šolskem okolišu opažaš aktivnosti, ki bi lahko bile v nasprotju, na primer s Pravili šolskega reda, lahko o tem najprej obvestiš svojo razredničarko, oziroma svetovalno službo.

Upam, da sem ti uspel odgovoriti na nekatera tvoja vprašanja. Želim ti vse dobro in te lepo pozdravljam.

Tadej Jezernik, dipl. upravnih ved

Odgovor svetovalca:

Marry pozdravljena,

potrebno bi bilo jasneje definirati kakšne so okoliščine dejanja »novačenja« kot ga opisuješ, da bi ti lahko podal celovit odgovor.

V kolikor imaš glede svoje sošolke skrbi, jih lahko izpostaviš svoji razredničarki - za katero sem prepričan, da ti bo prisluhnila. Morda skupaj z razredničarko pripravita vsebino za delavnico, ki jo kasneje skupaj izvedeta v razredu. Tudi na takšen način, lahko šola spodbuja kritično miselnost mladih in opozarja na morebitne pasti, ki se pojavljajo v poslovnem svetu.

Lepo te pozdravljam,

Tadej Jezernik, dipl. upravnih ved

Pozdravljena Marry,

odgovorili smo že na več tvojih vprašanj. Tukaj iz strokovnega vidika nimamo več kaj dodati. Na tem mestu to temo zaključujemo. 

Vsekakor bo najboljše, da se o vsem, kat te skrbi, pogovorite v šoli.

Lep pozdrav iz uredništva.