Pin

Odgovor svetovalke:

Zdravo, 

Občutek sem dobila, da si v svoji stiski kar sama, razen stika s fantom, ki sta ga uspešno uredila. Dobila sem tudi vtis, kot da te nekaj skrbi, ker ti je to, da se pismo "skrije" zelo pomembno.

Glede želje po nasvetih je dobro, da jih še bolj opredeliš. Sama sem videla v pismu kot izziv odnos z očetom, z mamo, verjetno tudi s sestro, prepiri s fantom. Tu me zanima, čez kaj vse sta šla s fantom, kaj zahtevnega sta morala prebroditi?

Kdaj se vama je pretrgal odnos z očetom? Je imel drugačne cilje zate, kot ti? Kakšen odnos z njim bi želela imeti? Bi mu lahko to povedala? 

Mami ni hotela priti po tebe? Ali odobrava tvoj partnerski odnos? Ali je bilo v dnevu zanjo vsega preveč? Zgleda, da je bila neka napetost v njej ali v odnosu med vama...praviš tudi, da v nobenem primeru ni zadovoljna: če molčiš ali odgovarjaš? Ji mogoče ob pravem trenutku poveš, da si želiš, da najdeta drugačen način pogovora?

Sorojenci otrok, ki so imeli ali še imajo dolgotrajno bolezen, lahko doživljajo, da niso imeli enake pozornosti staršev kot brat ali sestra. Še posebej ob zahtevnejših zdravstvenih stanjih. Opažam pa, da razvijejo tudo dodatno občutljivost, empatijo do oseb s podobnimi izzivi. Verjamem, da si se lahko kdaj občutila "ob strani" in zapostavljeno.

Žal mi je, da se ne čutiš sprejete doma. In vesela sem za obetavni odnos s fantom. Si tudi on želi prihodnosti s teboj kot ti? Dobro je tudi ugotoviti, čemu se hitro razjezita? Vsak sam sebe. Pomaga vama lahko naš priročnik o jezi.

Upam, da najdeš trenutke za pogovor tudi s svojimi starši, o svojih občutkih in željah v odnosu z njima.

Bom vesela odziva.

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka