Pedofilija

Torej ... gledam otroško pornografijo. Zelo me privlači in vem, da je to zelo narobe in kaznjivo. V resničnem življenju se ne bi nikdar dotaknil otroka, samo posnetke mi je zanimivo gledati. Vem, da gre za izkoriščanje, spolno suženjstvo itd. a si ne znam pomagati. Pa bi si rad, preden bo prepozno. Gabim se samemu sebi in ne vem, kaj naj storim. Res nočem nikomur škodoati (jasno mi je, da je škoda storjena že z zgolj gledanjem tovrstnih vsebin) in končati za zapahi. Kaj naj naredim, kako naj se lotim te zelo resne težave? Kot sem rekel: zavedam se teže in morebitnih posledic problema, vendar ne znam naprej. Nihče si ne želi biti pedofil.

Živjo, 

tvoje vprašanje se me je zelo dotaknilo, ker se mi je zdelo tako iskreno. Sploh  zadnji stavek je nekaj, česar bi se morali ljudje bolj zavedati - pa ne samo, kadar gre za pedofilijo, ampak vedno, kadar ljudje počnemo kaj slabega ali celo hudega. Verjamem, da v svojem bistvu ljudje nismo slabi, kar nas žene k negativnemu vedenju, so naše bolečine. Takšno je vsaj moje osebno mnenje. 

Ker nisem nikakršna strokovnjakinja, ti ne znam zares pomagati, ti bodo pa strokovnjaki na tej strani gotovo dali koristne nasvete. Sama ti pišem, ker sem pri svojih (sicer drugačnih) težavah odkrila, da se vzroki za stvari, ki nas privlačijo ali postajajo naše kompulzije, pogosto skrivajo drugje. Življenje je sestavljeno iz odnosov - ljubezenski, družinski, prijateljski, odnos do narave, do hrane, do živali, do lastnega telesa, do samega sebe, do tehnologije, do copat, ki jih imamo nataknjene na nogah. Kadar so nekateri od teh odnosov poškodovani, življenje postaja neznosno, zato iščemo načine, kako zadovoljiti potrebo po nečem, za kar verjamemo, da nam ni dostopno ali vsaj ni zanesljivo. Sama skušam biti s seboj radikalno iskrena - kateri odnosi v mojem življenju so poškodovani, katerim lahko posvetim več časa in jih popravim, kaj me v mojem bistvu boli. In kako lahko sama s seboj razvijem odnos, da sem si najboljša prijateljica, da skrbim za svoje dobro počutje, za svoje zdravje in da počnem stvari, ki jih imam rada in zaradi katerih rastem ter se bolj spoštujem. (Da torej hranim tisti del sebe, ki je zdrav, s tem pa pospešujem celjenje tistega dela, ki me ponižuje in želi moj propad.)

Nekoč mi je nekdo rekel, da največjo škodo povzročajo stvari, ki se jih ne zavedamo. Kajti če si pred nečim zakrivamo oči, ta stvar še vedno obstaja, vendar nad njo nimamo več nadzora. Kadar pa se je zavedamo, je lahko vanjo zelo boleče gledati, vendar imamo nad njo nadzor in priložnost, da svoje delovanje usmerimo tako, da ne povzročamo škode sebi ali drugemu. Zato se mi zdi zelo pogumno od tebe, da si tako iskren od sebe in drugih in skušaš najti rešitev.

Vse dobro ti želim.

Hvala za oba odgovora. za sočutje
kala892 za sočutje, svetovalki za nasvete, ki jih bom vsekakor upošteval. 

Pozabil sem dodat še da sem imel normalno otroštvo v spodbudnem okolju, zdravi družinski odnosi. Spolnih izkušen nimam, sem heteroseksualno usmerjen.