Vprašanje:
Pavziranje
Tema: Stres in anksioznost
-
Ku
Kuki
Kuki
Objavljeno: 09 okt. 2025 16:33
Pozdravljeni!
Ko sem bila stara 15 let so se začele moje mentalne težave oziroma anksioznost. Ob vpisu na srednjo šolo sem se zelo trudila da bi vse skupaj izpeljala vendar mi ni uspelo in vsak dan posebaj sem tam trpela. Ob stiski sta mi starša pomagala in začela sem se šolati izredno. Po treh letih sem opravila srednjo šolo in pridobila poklic vzgojiteljice predšolskih otrok. Bilo mi je super , saj me to delo res veseli. Naknadno sem naredila tudi izpit za avto. Seveda mi nič od tega ne bi uspelo brez podpore in financiranja staršev. Po končani maturi sem se vpisala naprej na faks. In kaj kmalu sem ugotovila da se je zgodovina začela ponavljati; panični napadi, stres, hujšanje, slaba volja v glacnem vedela sem da to ni vredno. Odločila sem se da bom pavzirala to leto in se naslednje leto vpisala na izreden faks. Tokrat bom morala v tem letu sama zaslužiti za šolnino. Odločitev je bila zelo težka in priznam da bi mi verjetno čisto ustrezal položaj pomočnice vzgojiteljice ampak ker si želim lepo prihodnost in dobro življenjr je plača mnogo prenizka. Nevem vsak dan se sprašujem ali sem naredila prav? Ali mi bo v prihodnosti žal? Bom to sploh zmogla? Sem prehitro obupala? Ampak želim povedati še da nisem obupala ampak sem samo postavila sebe na prvo mesto in moje mentalno zdravje. Ampak sovražim kako mi te težave ovirajo kakovost vsakdanjega življenja. In konec konvov imam poklic in sem že vrliko dosegla. Nevem pa če se bom s tem lahko sprijaznila. Moja glava je polna skrbi in misli glede odločitve, kako bom vse speljala. Najbol od vsega pa priznam da me je strah. Strah me je kakšno bo moje življenje v prihodnosti, ali bom celo življenje živela z mislijo da sem se narobe odločila?
-
Uredništvo
Anadeja Bajzek
Objavljeno: 12 okt. 2025 21:19
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
iz tvojega zapisa te dojemam kot osebo, ki je kljub številnim preprekám uspela doseči veliko svojih ciljev. Duševne stiske niso mačji kašelj, čeprav se pogosto zdi, da se z njimi spopadajo le tisti, ki so šibki. Naj ti povem, da nikakor nisi šibka – ravno nasprotno. To, da si maturirala, opravila vozniški izpit in se vpisala na želeno fakulteto, dokazuje, da si sposobno dekle, ki ve, kam je namenjeno.
Tvoje vprašanje se nanaša na to, ali si ravnala prav, ko si zaradi duševne stiske prekinila redni študij in se vpisala izredno. O tem, kaj je prav in kaj ni, lahko seveda odločaš samo ti. Pomembno vprašanje pa je, kako vedeti, da je neka odločitev “prava”. Verjetno je prava tista, s katero si pomirjena. Če doživljaš panične napade, zaradi stresa izgubljaš težo in se počutiš nezadovoljno, potem zagotovo nisi na poti, ki vodi do sreče. Če pa zdaj čutiš, da imaš več nadzora in lažje obvladuješ izzive, ki ti pridejo na pot, potem delaš prav.
Pogosto se ob pomembnih mejnikih v življenju (matura, zaključek študija, prva zaposlitev, začetek ustvarjanja družine itd.) primerjamo z drugimi ali z našimi vrstniki. A dejstvo je, da vsak od nas hodi po svoji poti in ima pravico, da si postavlja lastne prioritete. Zdi se mi izredno zrelo in pogumno, da si znala prepoznati, kaj v določenem trenutku potrebuješ. In to, da si potrebovala odmik, odmor, pavzo, je bila zate takrat smiselna odločitev. Zato se ne oziraj preveč na časovnice drugih – tvoje duševno zdravje je najpomembnejše. Prepričana sem, da boš s tem, ko si našla način, kako se spopasti s svojo stisko, postala še bolj odporna na izzive, ki te čakajo v prihodnje. Pogumno naprej!
Vse dobro
Anadeja Bajzek, dipl. psihologinja (un)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.