Patološki lažnivec

Dragi uporabnik / draga uporabnica.

Ker z dnem 1. 3. 2022 odpiramo novo spletišče To sem jaz, te obveščamo, da v kolikor danes ne boš prejel/a odgovora s strani svetovalca, bo tvoj odgovor objavljen na novem spletišču.

Prosim če si za lažje iskanje tvojega odgovora v novem spletišču v ta namen shraniš naziv uporabniškega imena oz. / ali ime vprašanja.

Lepo te pozdravljamo iz uredništva.

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen/pozdravljena!

Moram priznati, da je to področje - patološko laganje, še precej neraziskano, vsaj kar se tiče psihologije. Veja psihologije, ki se sicer največ ukvarja s to temo je forenzična psihologija. Vsekakor pa si naslovil/a zelo zanimiva vprašanja.
Pomembno se mi zdi povedati, da je laganje nasploh, ne samo patološko, bolj način osebnostnega funkcioniranja posameznika, torej kako se posameznik namensko vede v nekem trenutku in je v večini primerov zavestna odločitev. Vsak človek kdaj laže, namen laži pa je zelo različen. Lahko, da želi človek obraniti drugega pred bolečino, lahko je namen izboljšanje počutja drugih, lahko je izognitev negativnim posledicam določenega dejanja, izogibanje sramu, pridobitev ugodnosti, nadzor in moč nad drugimi, itd.. 
Kar lahko zapišem o patološkem lažnivcu je, da bi naj veljalo, da se patološki lažnivci zlažejo brez cilja oziroma nekega točnega namena in se po tem razlikujejo od "običajnih lažnivcev". Laži v večini primerov tudi ne prepoznajo kot take. Svojim lažem verjamejo do te mere, da lahko njihovo prepričanje postane kot nekakšna zabloda. Laganje pri njih je impulzivno in nenačrtovano. Specifičnega psihološkega vprašalnika/testa, ki bi določil patološkega lažnivca ni.  
Moram priznati, da se v literaturo o patološkem laganju nisem poglabljala, tako, da na veliko vprašanj žal nimam konkretnih odgovorov. Upam, da sem vsaj malo pomagala pri tvojem razmišljanju in bolj "jasni" sliki tega kar si naslovil/a v vprašanjih. 

Lep pozdrav.

Tina Rzeničnik Uršič, mag. psihologije