PASIVNA KOMUNIKACIJA

Pozdravljeni,

že nekaj časa vedno bolj opažam da nekako ne znam več komunicirati. Kot mlajša deklica sem bila bolj zadržana in nisem bila rada v družbi. Rada sem imela neko kontrolo nad vsem in potrebo po tem da ugajam drugim ter se vedem kot zahteva okolica. Potem sem se v začetku pubertete oz pri 13 letih začela več pogovarjat z vrstniki in tudi starejšimi. Dobila sem neko družbo, postala komunikativna, družabna in nisem se bala karkoli koga vprašat. Postala sem bolj pozitivna ne toliko zaprta vase in resna ampak bolj sproščrna. Razumela sem se z vsemi ljudmi ni mi bil problem spregovoriti s komerkoli tudi z starejšimi sem našla teme za pogovor. 

Potem je pri 16 letih prislo de malo tezjega obdobja. Začutla sem da rabim odmik, da ne morem več bit povsod in ugajat drugim. Včasih srm prav zbirala besede in se prilagajala drugim glede na njihova mnenja zato da bi jim bila okej. Ko sem se odmaknila res nism hotla vec druzbe in nicesar. Bila sem foma večino časa prespala bila anksiozna. Spet je nazaj prisla tista resna zatezena razlicica mene. V tem obdobju sem izgubila vse te prijatelje ki sem jih imela prej. Pocasi smo se nehali druzit, se vedno se vidimo obcasno ampak nic zares. 

Zdaj po dveh letih odmika od ljudi sem opazila da prav neznam komunicirat. Z vsemi ki sem prej normalno govorila ves cas zdaj sploh nevem kaj naj recem. Zelo gledam na to da ugajam drugim, da si nebi mislili kaj slabega o meni. Ze ko sem s prijatelji nevem o cem se naj pogovarjam, saj so ponavadi neke negativne teme ali opravljanja kar pa mi ni vsec in ne rada govorim slabo o drugih ljudeh, kar pa vedno bolj opazam da je zelo pogosta tema med ljudmi. Zdej ko sem se zaposlila mi je zlo nelagodno na delovnrm mestu. V pisarni si niti iz stola ne upam vstat vs cas je tisina med nami sodelavke se pogovarjajo jaz pa sem izpuscena in niti nevem kak se vkljucit ker so neke teme o katerih se nevem prav veliko. Poleg tega sem se zdaj vkljucla v eno drustvo. Tudi tam je ogromno ljudi nekak se vsi razumejo in pogovarjajo jaz pa nevem kak in kaj. Saj so me lepo sprejel ampak nrvem kak komunicirat, o cem govorit, kak postat bolj odprta do ljudi in iskrena. Velikokrat se vedno izbidam besede razmisljam o cem bi govorila vse analiziram sem previdna tiha zaprta ker nocem zgledat eksplozivna in da se nekam vmesavam. Nevem kaj naj nardim. 

Res me zanima kako dobit nek svoj krog ljudi ki jim lahko zaupam saj nimam nikogar kateremu mi res cisto vse odkrito povedala. Ne upam si ker se bojim izdaje ali pa kaj si bodo mislili o meni, saj sem perfekcionistka in vedno zelim da zgleda vse popolno. Kako naj spremenim nacin komuniciranja, zacnem gledat bolj nase, postanem bolj samozavstna. (ce dodam da me je recimo sram it na sprehod po nasem naselju ker razmisljam kaj si bodo drugi mislili) veliko stvari ne naredim zaradi misljenja drugih. 

Hvala vam v naprej za vase nasvete in mnenja.