Partnerski odnos in vzorci

Živjo,

Moj problem je naslednji. S fantom sva skupaj malo vec kot eno leto, cez skoraj celotno leto pa se ponavlja en in isti vzorec in sicer:

Dobival sem veliko resentmenta - zaradi najmanjsih stvari, kot so "ni mi takoj odgovoril" ali "ni mi povedal da gre ven", pa tudi ker si avtomatsko razlagam njegova dejanja, kot nekaj kar je personal, nekaj kar dela za nalasc ker me hoce prizadeti - to nabiranje resentmenta pa se mi bolj zdi kot nekaksen coping mechanism za to da se bojim da me bo zapustil, ter ga v svoji glavi naredim "the bad guy". Zadnje case resentment ni vec toliko prisoten, ampak cutim direktno ta strah pred zapustitvijo. Ko se v meni nabere prevec nekih emocij in stresa, mu zacnem ocitati stvari, to se vedno zgodi preko teksta, in zacnem nek fight ali guilt trippanje. Ko se on odzove se mi po parih sporocilih glava razbistri in naenkrat me nic vec ne moti, in se jaz zacnem pocutit guilty da sem na njega dal krivdo in od njega pricakoval prevec. Pogovor se konca s tem da se zmeniva da se vidiva v zivo, in v zivo sva usakic znova poskusala najti nekaj kar bi delovalo, vendar nikoli ni zdrzalo. Bistro razmisljam, in comfortable se pocutim v odnosu za kaksen teden, potem pa se pocasi spet zacne nevihta v moji glavi ki se kopici dokler spet ne eksplodiram na njega. Ce sem nasploh v stresnem obdobju, se to zgodi se veckrat, ampak naceloma se vzorec ponavlja na en mesec. In kot sem rekel, vedno po sporocilih. Kadarkoli sva skupaj v zivo, je super, oba se mava dobro, ko pa sva vsak po svoje, gre pa vse na slabse, se posebej ce se dlje casa ne vidiva.

V splosnem sem zelo anksiozen clovek, imel sem probleme z zapustitvijo v preteklosti, in me ta strah spremlja ze dolgo casa. 

Veliko stvari sem ze poskusal, in jih se poskusam, vendar me te miselne spirale velikokrat prehitijo, in ce jih ne ujamem pravocasno, postanejo popolna realnost, dokler ne zacnem iskati nek reassurance in a form of a fight pri partnerju. Zadnje case lahko opazim, kdaj se zacnejo dogajat zaradi telesnih obcutkov, vendar ti niso vedno prisotni.

Na partnerja s tem ze eno leto dajem veliko pritiska in obcutek da mora zame kar naprej delati in zrtvovati vec sebe, da nikoli ne bo dovolj. Rekel je da ne more vec, in sva se zmenila za neke vrste "pavzo" kjer se vidiva manj in se res minimalno poskusava pogovarjati preko sporocil. Vsake toliko mam ze po treh dneh te spirale, kjer mu ne zaupam da bova po koncu pavze naprej ostala skupaj, da bo ostal in tako dalje. Tudi pocasen odgovor na sporocilo zdaj vzamem ucasih osebno, kljub dogovoru.

Ne vem kako priti ven iz tega, konstantno sem v "fight or flight" skoraj konstantno imam neke spiralling misli, in kljub temu da se res trudim in si zelim, da bi ta cas ko sva bolj narazen izkoristil za delanje na sebi, si ne morem dati ven iz glave da je vse to nek test, in ce naredim vse prav "kakor on hoce", lahko nadaljujeva odnos. Kar naprej se le "bojujem", da ga ne bi izgubil, medtem ko mi je znova in znova dokazal, da ostaja, kljub mojemu obnasanju. Vse to mi porabi toliko energije, in strah me je, da se po pavzi iz moje strani ne bo nic spremenilo.

Kaj lahko se naredim da si sebi in njemu bolj zaupam? Kako naj se bolj ozavestim ta vzorec, da mi bo jasen, tudi ko se dogaja, in se mi skrbi in misli ne bodo zdele popolnoma realne? Vcasih zacnem obupovati, ker ne vem vec kaj lahko storim, ker se zdi kot da ne morem kontrolirati in se zavedati realnosti tudi v mocnih emocijah.

A je mogoce tudi kaj kar bi njemu pomagalo? 

Hvala

Problem ni v partnerju ampak v tebi. Imam dva nasveta zate, oba dobronamerna.

Prvič, toplo ti priporočam, da se poglobiš in naštudiraš nesrečno kombinacijo razmerja, v katerem ima en partner pretirano nesigurno navezanost, drugi pa navezanost z izogibanjem pretirane bližine - na internetu najdeš tega ogromno, išči pod pojmom "Anxious and avoidant attachment style relationship". Ugotovil boš, da je to izredno pogosta kombinacija; en partner patološko potrebuje pretirano bližino in postane nesiguren, čim se malo oddaljujeta, potrebuje konstantno preverjanje in potrjevanje; drugi pa na podoben način potrebuje in ugodi v razmerju, vendar hitro začuti pritisk in se mu hoče izogniti. Nesrečnost v tej kombinaciji je v tem, da v takem razmerju navidez ni nobene težave, vendar si jo partnerja patološko ustvarita sama. Kar je najslabše - ta vzorec se ponavlja skozi celo življenje pri vsakemu naslednjemu partnerju, če se človek ne poglobi v svoje kompleksne travme in jih zlepa ali zgrda reši sam pri sebi. Pri tem ti pomaga psihoterapevt, knjige in delo na sebi. Sicer si obsojen na ponavljanje istega vzorca in uničevanje potencialno dobrih razmerij. Samo od sebe se ne bo rešilo, vzorci izvirajo iz vzgoje in okoliščin v zgodnjem otroštvu.

Drugič, zelo dobronamerno ti predlagam, da si izbereš en jezik in pišeš celoten tekst samo v enem. Slovenščina je izrazito natančen in lep jezik, ki ne potrebuje tujk in popačenk. Dobro ti gre, lažje te bodo razumeli. Srečno!

Hej bond007,

Vem, da je problem v meni, v orginalnem tekstu nisem nikakor hotel pustiti odtis, da je za moj vzorec kriv on, in mislim, da to tudi res nisem izrazil. Imam obcutek, da nisi prebral celotnega mojega teksta, sam sem rekel, da sem anksiozen clovek, imam tezave z zapustitvijo itd., poznam tipe navezanosti, in se najdem v anksiozni navezanosti. Napisal sem tudi, da ze vec casa poskusam razlicne stvari - ozavestiti svoje vzorce, se poglobiti v svojo travmo, se pogovarjati z mojim egom in otrokom, ki se skriva v njem. V tvojem odgovoru, ne najdem niti enega odgovora na vprašanja, ki sem jih zastavil. Želim vedeti kako delati na sebi, na zaupanju do sebe in do partnerja, in kako vsaj priblizno obvladovati vzorec, oziroma ublaziti vzorec, dokler se trajno ne izboljsa. Imel sem terapijo, vendar nimam denarja za dolgotrajno terapijo, sem na psihosocialni svetovalnici, prijavil sem se na psiholoski pregled. Delam vse kar je v mojih zmožnostih, in iščem še kaksen dodaten nasvet.

Se strinjam, slovenscina je prelep jezik, vendar, ko se v svojih najstniskih letih ne naucis razlagati svojih custev in dozivljanj v slovenscini, ker nimas te moznosti, se te naucis na spletu, kjer sem vsaj osebno vecino podatkov dobil v anglescini. V zadnjih letih sem se veliko bolje naucil izrazati custva v slovenscini, pred petimi leti ne bi mogel niti polovico tega teksta napisati v slovenscini, zato spet ni bilo potrebe po tvojem nasvetu, hvala.