Panicni napad

Odgovor svetovalke:

Zdravo,

jok, panični napad ali izguba realnosti so zelo različne stvari in verjamem, da je lahko marsikateremu pacientu zelo hudo ali pa v primeru joka vsaj neprijetno, ko se jim to zgodi. Nikakor ni treba, da se pacient zaradi tega slabo počuti ali pa čuti krivdo.

V kolikor začne pacient jokati, mu zagotovimo, da je to varen prostor, da lahko izrazi svoja čustva in da ni z jokom nič narobe. Lahko mu tudi ponudimo robček, nikoli pa vanj ne silimo in vselej pustimo, da sam nadaljuje pogovor na tistem mestu, kjer se še čuti udobno.

Panični napad je bolj zahteven pojav, saj se oseba, ki se ji panični napad dogaja, pogosto boji, da se ji bo zmešalo ali da bo kar umrla. Pomaga lahko, da panični napad dovolj hitro prepoznamo in osebi tudi povemo, kaj se ji dogaja, saj se lahko ob tem počuti zelo prestrašeno in zmedeno. Nekateri ljudje, ki ne vedo, da gre za panični napad, lahko mislijo, da doživljajo srčni napad ali kaj podobnega. Pomembno je, da pacienta pomirimo in poskusimo s kakšno tehniko dihanja. Ker je za osebo to zelo stresno, lahko terapijo prekinemo in osebe ne obremenjujemo še dodatno, saj bo to imelo ravno nasproten učinek.

Izguba stika z realnostjo pa je pojav, ki ga bolj pogosto srečamo pri pacientih s psihozo. S samo psihoterapijo lahko naredimo bolj malo, saj je ob teh duševnih motnjah zelo pomembna farmakološka podpora. Obstaja pa tehnika, imenovana »grounding«, ki pacientu pomaga, da se ponovno zave okolice. Sem sodi usmerjanje na dihanje, na zvoke, ki jih slišijo, površine, ki jih čutijo, vonje …

Upam, da sem ti odgovorila na vprašanje, sicer pa lahko še vedno pišeš in kaj vprašaš.

Lepo te pozdravljam,

Jasna Verčko, mag. psihologije