otopelost, dvajseta

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

razumem tvojo stisko. Konec koncev postavljaš vprašanja, ki si jih postavlja večina mladih odraslih na tem življenjskem prehodu. Šolanje in študij dajeta ogromno strukture. Cilji so v naprej določeni, tudi kriteriji, kako priti do tega cilja. Veš, da če boš naredil določene korake, boš uspešen. In smisel je v tem, da napreduješ - iz letnika v letnik, iz srednje šole na fakulteto itd. Potem pa se bliža čas, ko se ta struktura izgubi. Prepuščeni smo sami sebi, da si osmislimo, kaj so naslednji koraki, kaj je uspeh in katere cilje bomo zasledovali v življenju. Vem, da ti lahko vsa ta vprašanja povzročajo veliko anksioznosti. Sploh, ko se primerjaš (kar je naravno) tudi z drugimi. In kar naenkrat se ti lahko zazdi, da moraš v sodobnem svetu za srečno življenje žonglirati z desetimi žogicami - študirati, ampak ne pozabita na dodatna prizadevanja, ki ti bodo pomagala na trgu dela, se gibati in biti zdrava, dobro izgledati, hoditi na zmenke, imeti socialno življenje… Vendar je resnično nemogoče imeti fokus na vse to naenkrat. Gre bolj za iskanje ravnovesja, ne za popolnost “imeti vse”, kot družbena omrežja prikazujejo. Konstantna primerjava ti bo ukradla življenjsko energijo, ki je potrebna za to, da opaziš stvari, zaradi katerih je tvoje življenje že čudovito. 

Vsa področja, ki si jih naštela so po svoje pomembna. Ampak ključ v tem, da si na njih uspešna je, da si te cilje zastavljaš tako, da bo v ospredju tvoja sreča in ne da je v ospredju percepcija drugih. Torej, gibanje in zdravo prehranjevanje samo zato, da boš zadostila nekemu idealu, te bo res začelo obremenjevati in ti nebo potrdilo vrednosti v to, da si že sama po sebi dovolj - kar zagotovo si. Ampak gibanje za to, da se dobro počutiš, da si prečistiš glavo, se odklopiš - to ti bo pomagalo tako pri počutju, kot tudi pri učenju. In v tem primeru tudi ni neuspeh, če kak teden kakšno vadbo tudi izpustiš. Enako je tudi s socialnim življenjem - hoditi ven, se družiti s prijatelji, samo zato, da ne bodo jezni, da boš vidna in dostopna, te lahko naredi še bolj osamljeno. Morda razmisli tudi, da bi s kom od svojih prijateljev spregovorila o teh občutkih. Prepričana sem, da v njih nisi sama - kot sem rekla, gre za precej pogosto preizpraševanje pri teh letih.

Za konec bi ti rada dodala še nekaj za razmislek. Pogosto mislimo, da je smisel nekaj, kar nas bo čakalo. Da se bo kar naenkrat pojavil. Sama pa menim, da je nekaj, kar sam poiščeš. Preizkušaš različne stvari in postopoma najdeš nekaj, kar te veseli. In morda v tem morda najdeš smisel. In včasih se tudi to ne izide in moraš začeti znova. Na nek način je ta končna destinacija, ko se bo vse postavilo na svoje mesto premikajoča se tarča. V bistvu je umetnost življenja vedno znova sestavljati koščke sestavljanke. Morda se sliši utrujajoče, ampak, ker je nemogoče nadzirati oddaljene prihodnosti, se je pomembno skoncentrirati na kratkoročne cilje: kaj želim doseči ta teden, ta mesec, to leto. V tem, da je življenje nikoli dokončan projekt, je veliko svobode. Pomeni, da lahko vedno začneš znova, da se ti ne izteka čas, da lahko nekatere stvari počakajo, med tem, ko se fokusiraš na druge …

Zato se ne boj, korak za korakom in smisel boš odkrivala vedno znova.

Vse dobro,

Anadeja Bajzek, dipl. psihologinja (un)