Osebne težave

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

res imaš precej težav, zagotovo pa tvoja teža ni med njimi. Zaenkrat si primerno prehranjena in ni prav nobene potrebe, da bi hujšala. V hujšanje te ženejo psihične težave, ki pa ne bodo izginile ne glede na to, koliko boš shujšala. Nasprotno, psihičnim se bodo pridružile še zdravstvene težave, kar bo stanje še poslabšalo.

Po eni strani se izogibaš kruhu, ker misliš, da je nezdrava hrana, po drugi strani pa drviš v bolezen s tem, ko telesu odteguješ nujno potrebno hrano, še huje bi bilo, če bi jemala diuretike in odvajala.. Če ješ toliko, kot tvoje telo potrebuje (okoli 2000 kcal dnevno), je to pametno ravnanje, nikakor ni pomanjkanje discipline. Veliko se gibaj in poskusi spati 8 ur vsako noč. To je lahko prvi korak k boljšemu počutju in izgledu.

Se ti ne zdi, da se ti sošolke in sošolci ne morejo približati, če se zaklepaš v WC? Verjetno je še kdo na šoli, ki se počuti osamljenega in bi se lahko zbližala. Gotovo tudi kateri od fantov ni našel soplesalke in te na WC ne bo našel. Če se sošolke in sošolci radi smejijo, to še ne pomeni, da se komu posmehujejo. Smeh je prijeten, tudi ti bi se morda bolje počutila, če bi se kdaj nasmehnila.

Vidim, da spoštuješ starše, da si ponosna na očeta. Prav bi bilo, da bi jima povedala za svoje stiske, tudi za to, da hočeš s hujšanjem uničiti svoje telo, da razmišljaš o samopoškodovanju... Veliko bi se morali pogovarjati. Bolje, da jima z besedami razložiš svoje težave, kot da z uničevanjem zdravja kličeš na pomoč. Ne boj se, da jih boš razočarala. Starši so za to, da pomagajo svojim otrokom pri odraščanju. Morda bi bilo dobro, da skupaj poiščete psihološko pomoč.

Tudi razredničarki se lahko zaupaš. Gotovo ji ni vseeno zate.

Vse dobro ti želim in oglasi se še kdaj.

Lucija Gobov, dr. med., specialistka pediatrije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala za tvoje sporočilo.

Upam, da si se dobro odrezala pri ocenjevanju in se boš vsaj malo bolje počutila. Ni mi vseeno zate.

Ne želim te vzpodbujati, da pišeš, če se ob tem čudno počutiš.

Sem pa še nekaj razmišljala. Če morda ne želiš obremenjevati staršev in jih vključevati v proces svoje zdravstvene oskrbe, lahko sama poiščeš psihološko pomoč, saj si stara že 15 let. Najbolje bi bilo, da se oglasiš k osebni zdravnici in ji razložiš kaj te teži, ona ti bo lahko svetovala, kako do psihologa.

Lep pozdrav

Lucija Gobov, dr. med., specialistka pediatrije