Vprašanje:
Osamljenost
Tema: Čustva, Motnje hranjenja, Odnosi s prijatelji in vrstniki, Samopoškodbe
-
Za
Zalica_
Zalica_
Objavljeno: 21 okt. 2024 23:14
Ime mi je Zala in stara sem 17 let, ze nekaj casa se pocutim zelo osamljeno in prazno kot da ni dobesedeno nic v meni. Malo o moji preteklosti zarad katere tudi mislim da se mi to dogaja. Zmeraj sem bila taka osebe ki hoce biti zraven ljudi v osnovni soli sem zmeraj za rd imela velike zabave. V 6. razredu sem prvic zacela dobivati take obcutke ker me je sosolec zmerjal in porival v omarice takrat smo se tudi preselili ampak ne tako dalec sevedno bi lahko hodila na isto ampak nisem vec mogla zato sem sla na drugo solo kedtem ko je brat sevedno ostal na isti soli. Mislilala sem da bom na novi soli tudi imela bolj izkusnje, nisem jih. V 8. razredu sem zacela imeti motje spanja in izgubila sem vso mojo samozavest kar je vodilo samoposkodovanju. Do srednje sole so se stvari zelo poslapsale, ucitelj je opazil da z mano nekaj ni vredu in me je veckrat posiljal k svetovalni delavki. V osnovni soli sem bila tudi v triu ampak sem bila vedno third wheel.
V prvem letniku so stvari postale boljse spet drugo okolje kjer lahko spet z nova zacne in tudi sem vse je bilo super imela sem veliko prijateljev in zmeraj sem spoznavala nove ljudi kar je bilo super, do februarja. Vem da bo cudno zvenelo ampak moja macka je umrla moja najbolsa prijateljica ni dneva ko ne razmislam o njej. Spet je vse slo v k. Nisem mogla spat nisem mogla jesti govoriti mislim da je to razlog zakaj sem zdajle taka kot sem(v slabem stanju). Bilo je tezko ampak sem dala cez takrat sem se tudi povezala z dvema mojima sosolkama dala jima bom drugo ime Katja in Tisa. Takrat sta me lepo sprejeli in mi pomagali. Postale smo najbolse prijateljice.
Prisel je 2 letnik takrat sem bila se v najboljsem stanju po vseh teh letih. Komaj en mesec ni minil in je ze nekaj bilo. Moj oci je imel prometno nesreco. Nisem vec vedela kaj se dogaja vsega je bilo prevec. Res je bilo grozno ampak sem tudi to prezivela. Naslednje leto sem inela fanta, ki je bil mentalno nestabilen(sosolca sva). Veza je trajala 3mesece in on jo je koncal. Mislila sem da bom vredu ampak nisem bila za to sem takrat zacela delat.
Med poletje sem celo poletje delala ker sem zacela placevati za moje stroske saj smo prodajali hiso ker nismo imeli dovolj denarja. Mami je imela dve sluzbi oci pa je na invaldiskem vozicku in nemore delati. Takrat sem se cisto zgubila. Ne morem se vec pogovarjati z ljudmi ker imam obcutek da me nemarajo, Tisa in Katja se druzita brez mene izven sole, zdaj ko smo v novem stanovanju hoce mami peljtai mojega novega macka k teti ker se nam smili ker je po ves dan noter ampak ce samo se njega zgubim bo res konec z mano. Nimam nobenega vec. Po cele dneve sem zaprta notri, sama brez kogarkoli ki ga bi zanimala. Nobenga ne briga zame in tudi pocasi ze jaz obupavam.
Vem da sem se razpisala ampak ze to mi je malo pomagalo da sem dala ven iz sebe.
-
Uredništvo
Maruša Bertoncelj
Objavljeno: 22 okt. 2024 13:18
Odgovor svetovalke:
Draga Zala.
Veliko žalostnega se ti je zgodilo v res kratkem času. Se strinjam s tabo, da je bilo kar preveč negativnih sprememb na kupu, da bi lahko sproti predihala vsako posebej. In vsakič, ko je že posijal sonček, so se nad tabo spet zgrnili temni oblaki. Razumljivo, da človek izgubi voljo.
Življenje je redko fer in včasih nam ne preostane drugega, kot da nekaj časa žalujemo. Žalujemo za vsem, kar smo izgubili. To ne pomeni samo izgubo živali ali človeka zaradi smrti, ampak tudi izgubo zdravja (lastnega ali zdravja najbližnjih), izgubo dobrih odnosov s prijateljicami, odnosa s fantom.
Na te stvari imamo žal bolj malo vpliva. Edina pot je torej, da sprejmemo, kar se je že zgodilo. A to pomeni sprejeti tudi vse občutke, ki se porodijo ob tem, kar se je zgodilo. Verjamem, da bi se raje že končno počutila veselo in neobremenjeno. In prej ali slej se spet boš! Ker nobeno čustveno stanje ne traja večno. Ni ti pa treba hiteti nikamor.
Prepričana sem, da lahko prijateljici razumeta, v kakšnem stanju si. Morda te ne kontaktirata, ker se bojita, da te bosta obremenjevali? Si že poskusila stopiti v stik z njima ti? Morda ju povabiš na kavo in pojasniš več, kako ti je, in poveš, da ju pogrešaš in da bi bila hvaležna za njuno družbo.Vmes pa poskušaj čim bolje poskrbeti za svoje osnovne potrebe. Privošči si dovolj počitka, rekreacije, dobre hrane in vsak dan vsaj nekaj razvedrila. Poskusi izraziti kaj od tega, kar te potira, skozi pisanje ali risanje. Morda se odločiš za nov hobi, kjer odkriješ lahko spet en nov svet in nove ljudi ... Pomaga lahko tudi branje kakšne dobre knjige.
Glede na tvoje stanje mislim tudi, da je čisto okej, da nimaš partnerskega odnosa z nekom, ki ga doživljaš kot duševno nestabilnega. Zagotovo je to zadnje, kar v tem obdobju potrebuješ. Verjamem pa, da ni prijetno, ko nekdo odide brez pojasnila. To več pove o osebi, ki to stori, kot o nas samih.
Prva najboljša prijateljica moraš postati sama sebi. To ne pomeni, da ne rabiš nikogar drugega. Ampak ti si edina, ki je vedno s tabo. Zato je zelo pomembno, kako se pogovarjaš sama s seboj.
Še enkrat, tvoji občutki žalosti in osamljenosti so ob vseh doživetih izgubah povsem na mestu. Vendar ni treba, da te to naredi šibkejšo. Zaupaj, da se boš s temi izkustvi postopno okrepila in boš izšla ven močnejša. Tu je edini prostor, kjer imamo vpliv - da zavestno gojimo zaupanje vase, da bomo zmogli.Tudi ob najbolj tragičnih dogodkih so vedno priložnosti za to, da najdemo lučko upanja in da se naslonimo na koga, ki morda išče isto - pa nismo vedeli, ker nismo vprašali. Začneš morda lahko kar doma, pri mami in očetu. :)
Mislim nate in držim pesti. Še piši, če boš potrebovala še kakšno spodbudno besedo.
Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.