ON

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

opisala si, kaj se ti je dogodilo v zadnjem obdobju preko obdobja zaljubljenosti in vse do razočaranja nad fantom, ki ga zdaj želiš pozabiti, ampak ne veš, kako. Videti je bilo, da sta se z druženjem, dopisovanjem zelo navezala, ti si se tudi spremenila, kot praviš sama, na boljše. Potem je prišlo do neprijetne situacije zate, od takrat pa se počutiš izdano in z njim si prekinila vse stike. Ne vem, kaj se ti je zgodilo v zvezi z njim, ampak če ti je prizadejal kakšno hudo stvar ter te tako prizadel, verjamem, da ga želiš le še pozabiti in iti naprej. 

Sprašuješ, kako pozabiti nekoga, ki si ga imela zelo rada ter se nanj navezala. Tukaj ni točnega oziroma pravilnega odgovora, saj je to pri vsakemu drugače. Nekateri zelo hitro pozabijo tistega, v katerega so se zaljubili, se veliko hitreje preusmerijo na druge stvari v življenju (npr. prijateljski odnosi, hobiji, športne aktivnosti, šola ipd.), hitreje sprejmejo tudi negativne spremembe in gredo naprej s svojim življenjem. Nekdo drug pa potrebuje za pozabljanje veliko več časa, energije in odločitev. Verjamem, ko praviš, da so ostali spomini in da nočeš, da bi izginil iz lepih spominov. Največkrat pravijo, da čas celi rane, ampak koliko časa pa mora miniti vmes, pa ni točno določeno, odvisno od posameznika. Nekoga bo npr. tudi, če se bo nekje udaril, hitro nehalo boleti ali sploh ne bo čutil, medtem ko bo koga drugega lahko zelo bolelo in bo nekaj časa tam tudi modrica, trajalo bo, da bo nehalo boleti. To je samo en približek primera, ampak vsekakor je pa pri čustveni bolečini, ki nastane kot posledica razočaranja, izdaje, trpljenja, to drugače in se kaže na drugačen način. Kako pozabiti nekoga, je torej odvisno od tega, kako močno se lahko odločiš, da delaš v to smer, da bi ga res pozabila.

Morda se lahko zavestno odločiš, da bi rada spoznala koga drugega, se skušala družiti z njim in ga bolj spoznati, tako boš lahko čez čas začela več razmišljati o tem drugem posamezniku, na njega pa pozabljala. Ni pa nujno, da gre za fanta, lahko spoznaš tudi novo prijateljico in njej nameniš več časa, energije. Prav tako se lahko zavestno odločiš, da se boš izogibala njegovim potem, skupnim prijateljem, če je prehudo in začela iskati oziroma spoznavati kakšne nove prijatelje. Če imaš kakšno dobro prijateljico, upam, da ji lahko govoriš tudi o tem, kako se počutiš ob razhodu in da te posluša.

Dobro je tudi, da morda poiščeš kakšne nove hobije ali se vpišeš na kakšen tečaj, poskusiš kaj novega, drugačnega, česar do zdaj še nisi. Tudi preko takšnih aktivnosti lahko spoznaš koga ob svojem času. Predvsem pa je dobro, da si vzameš čas za to, da odžaluješ ta odnos v miru, da premisliš o tem, kakšna pričakovanja si imela in kakšna pričakovanja boš morda imela tudi v prihodnjih odnosih, kaj si želiš ter česar si nikakor ne boš več dovolila. Nič ni narobe s tem, če si boš tudi vzela čas zase, se skušala bolj spoznati, morda poiskati kakšno uporabno literaturo, ki ti lahko pomaga, morda tudi obiskala psihologa (če se ti zdi, da bi ti to koristilo in vsekakor, če bi se ti pojavile kakšne misli o tem, da bi si kaj naredila). Napisala si, da so se ti zdaj pojavili panični napadi. Tukaj si lahko skušaš pomagati z globokim dihanjem, sproščanjem, vizualizacijo ali meditacijo. Na naši spletni strani lahko malo pobrskaš za tovrstnimi članki. Sprašuješ se, kako naprej po vsem tem, kar se ti je zgodilo. Morda je najboljše, da greš naprej počasi, korak za korakom, delaš majhne spremembe, ki ti lahko koristijo, poskusiš kaj novega, česar pred tem še nisi in ti lahko samo koristi. Prav tako si lahko dušo olajšaš tudi na ta način, da morda začneš s pisanjem o svojih čustvih, občutjih in razmišljanjih, saj s tem daš stvari na papir in tudi na takšen način predeluješ, kaj se je zgodilo. Nikamor se ti ne mudi in vzemi si toliko časa, kot ga potrebuješ, da pozabiš vse slabo. Verjetno boš v prihodnje tudi bolj previdna pri zaupanju in boš lahko na začetku imela več vprašanj, povedala, kaj pričakuješ ipd. 

Čeprav se ti morda zdaj to zdi nerealno in ne veš, če boš zmogla iti naprej ter pozabiti, bi te rada opomnila, da ti bo uspelo. Naši možgani so oblikovani tudi tako, da določeni slabi spomini sčasoma zbledijo in se spomnimo dobrih, lepih trenutkov. Išči pozitivne vidike svojega vsakdana, se jih oprimi in opazuj jesenske barve ter spremembe (npr. ko listje odpada iz dreves), saj je tudi za nas ljudi koristno, da naredimo določene spremembe v svojem življenju, ki lahko vodijo v boljše odnose, boljše poznavanje sebe. 

Upam, da sem ti odgovorila na tvoje vprašanje in te lepo pozdravljam, 

Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Vidim, da si se znašla v težki in neprijetni situaciji. Ko si opisala svoje nekdanje razmerje z bivšim, tudi sama vidim veliko toksičnih dejavnikov v njem. S tem, ko praviš, da si se po tem odnosu zelo spremenila, da imaš strahove, težave s koncentracijo, veliko neprijetnih misli, ne moreš zaupati drugim in da imaš samomorilne misli, si depresivnega razpoloženja, je po takšnem razmerju lahko pričakovan odziv tebe na vse skupaj, kar se je dogajalo. Doživela si čustveno in telesno zlorabo, posledično pa travmo. Napisala si tudi, da k psihiatru nočeš iti. Bi ti pa kljub temu priporočila, da bi šla vsaj do psihologa in se skušala pogovoriti o vsem skupaj. Psihiater je zdravnik, ki lahko predpisuje antidepresive ter druga zdravila, psiholog tega ne more delati, ker ni zdravnik. Je pa na voljo posameznikom, ki se v življenju znajdejo v določenih stiskah, potrebujejo usmeritev, želijo govoriti o svoji preteklosti, delati na sebi ter to uporabiti ter izboljšati v svojem življenju. Če si mogoče lahko finančno privoščiš psihoterapijo, bi te spodbudila tudi k temu. Pri tem pa pazi, da bi psihoterapevt imel najprej temeljno izobrazbo magistrske stopnje psihologije, opravljeno pa tudi določeno psihoterapevtsko šolo (psihoanaliza, vedenjsko-kognitivna psihoterapija). Obstaja namreč veliko psihoterapevtov, ki tega nimajo, pa lahko vseeno opravljajo psihoterapije, ker to področje v Sloveniji na žalost še ni urejeno. Glede na hudo zlorabo, ki si jo izkusila, bi bilo najboljše poiskati psihologa psihoterapevta, ki deluje po psihoanalitični terapiji, saj bi z njim lahko šla v globine teh izkušenj, misli, strahov, čustev in vpliva na medosebne odnose. Vsekakor pa vse skupaj do stopnje, do kjer bi ti želela ali zmogla govoriti o tem. Če finančno ne bi zmogla plačati za psihoterapijo, lahko v okviru zdravstvenih domov po Sloveniji prideš do kliničnega psihologa, in sicer delujejo po veliko krajih že Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter Centri za duševno zdravje odraslih ali pa Oddelki za duševno zdravje. Osebni zdravnik ti izda napotnico, lahko tudi pod stopnjo nujno ali zelo hitro, psiholog pa te sprejme na obravnavo. Morda bi ti pomagalo, če bi lahko šla enkrat tedensko do psihologa in govorila o tem, da bi se olajšala. Če si kakorkoli samomorilno ogrožena, bi te pa spodbudila, da se nujno obrneš na psihologa, saj lahko dobiš ustrezno strokovno pomoč.

Sprašuješ pa še, kako pozabiti bivšega. Tukaj težko dam pravilen oziroma enoznačen odgovor, ker je to čisto odvisno od posameznika do posameznika. Nekateri ljudje hitro prebolijo in gredo naprej, drugi morda potrebujejo več časa, se spominjajo vsega, kar je bilo. Dobro bi bilo, da res prekineš vse vezi z njim, odstraniš telefonsko ali kakršenkoli drug kontakt, se ne odzivaš ter ga ignoriraš. Vem, da je to zelo težko in si lahko predstavljam, da se ti zdi, kot da noben ne razume, kaj doživljaš. Ampak vsak od nas je že šel skozi situacije izgube odnosov, ljudi in nekako odžaloval vse skupaj. Tudi ti si še v tej fazi, ko iščeš neki novi namen in dejavnosti. Dobro je, da greš tedensko z družbo ven. Morda je dobro, da si poiščeš kakšno novo prijateljico, da se lahko z njo pogovarjaš, družiš. Lahko si omisliš tudi kakšne nove hobije (npr. sprehodi, kakšen šport, glasba ali karkoli rada delaš). Praviš, da si z najboljšim prijateljem veliko v stiku, vidita se pa manj. Morda bi bilo za oba dobro, da se več družita in vidita, kako se bo razvijal vajin odnos. Potem bi lahko videla, če bi iz tega bilo kaj več ali bi ostala prijatelja. Če sta prijatelja, je dobro biti iskrena o vsem. Praviš, da ga skrbi zate, da bi ti rad pomagal, zato je morda dobro, da mu zaupaš o tem, da bo boljše razumel, kaj se ti je zgodilo, kako se sedaj počutiš in ti stal ob strani. Verjamem, da ljudem ne zaupaš več najbolj, zato tudi v tem odnosu s prijateljem deluj tako, da se boš dobro počutila, on pa prav tako. Najboljše se je iskreno pogovoriti o tem, kaj si doživela, kakšen odnos bi si želela z njim ter se družiti, iskati skupne interese, si dati tudi čas za vse skupaj. Pri partnerskih odnosih je dostikrat tudi tako, da s tem, ko spoznamo nekoga novega, lahko lažje pozabimo na pretekli odnos, na bolečino in razočaranje. 

O tapkanju in meditaciji sama nimam znanja in izkušenj, si pa pomagam s tehnikami dihanja (dihalne vaje) ter z postopnim mišičnim sproščanjem. Morda lahko o tem poiščeš kakšne posnetke na internetu. Dihalne vaje sproščajo napetost ter stres in umirjajo tesnobo. Kako si lahko sama pomagaš, da bi ti bilo boljše, pa je spet odvisno, kaj misliš, da bi ti lahko pomagalo. Nekaterim pomaga, da govorijo o teh stvareh s prijateljem, starši ali z osebo, ki ji zaupajo. Nekateri skušajo pozabiti na vse skupaj tako, da se usmerijo v druge stvari, kot so npr. učenje, delo in dajo vso energijo tja. Nekateri veliko jokajo in jim to pomaga. Drugi se mogoče začnejo ukvarjati s kakšnim športom, morda tudi z borilnimi veščinami ali kakšnim skupinskim športom, da lahko sprostijo jezo in napetost. Drugim pomagajo tehnike sproščanja, glasba ipd. Je pa pogumno se obrniti tudi na strokovno pomoč, če nič od tega ne deluje, saj lahko tam v varnem okolju govoriš o tem, kaj se je zgodilo.

Upam, da sem ti odgovorila in javi se še kaj, kako ti gre,

Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije