Olajsanje?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala, ker si delila svoje občutke in izkušnje z mano. Resnično cenim tvojo iskrenost in pogum, ki sta potrebna, da se o takšnih zadevah spregovori. Verjamem, da ti je trenutno zelo težko in se soočaš s kompleksnimi čustvi in bolečino.

Pomembno je, da razumeš, da se ljudje, ki se spopadajo s samomorilnimi mislimi ali samopoškodovanjem, včasih počutijo olajšano bolečin ali stiske, ko se poškodujejo. To je lahko začasna reakcija, povezana z biokemičnimi reakcijami v telesu, vendar to ni dolgoročna rešitev in tako početje je zelo nevarno.

Čeprav ima nekdo lahko občutek, da se samomorilne misli zmanjšujejo, je samopoškodovanje nezdrav mehanizem obvladovanja, ki lahko privede do še večje psihične in fizične škode. Zelo je pomembno, da poiščeš pomoč in podporo, s katero boš lahko raziskala in se soočila z vzroki svoje bolečine na varen in zdrav način.

Obrneš se lahko na odraslo osebo, ki ji zaupaš, npr. starši ali šolska svetovalna služba ali pa na osebnega zdravnika oz. direktno na Center za duševno zdravje v tvojem okolišu. Pokličeš lahko tudi eno izmed številk: Zaupni telefon Samarijan (116 123) ali pa TOM telefon (116 111). Če bi se znašla res v hudi stiski se lahko obrneš na reševalno službo (112). Seveda pa sem tudi jaz tukaj zate, če bi potrebovala še kakšen odgovor oz. pomoč.

Spregovoriti o samomorilnih težnjah ni preprosto. A ko stisko zaupaš drugi osebi, imaš možnost, da se razbremeniš, dobiš podporo, nove zamisli za reševanje položaja ali za spreminjanje svojega odnosa do težave. 

Ne pozabi, da nisi sama in da je pomoč na voljo zate.

Želim ti vse dobro in lep pozdrav,

Živa Pirc, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala, da si se ponovno vrnila z novim vprašanjem, in da nadaljuješ s pogovorom o svojih občutkih in izkušnjah. Razumem, da si se znašla v zelo zahtevnem in bolečem obdobju svojega življenja, kjer se soočaš s težkimi občutki in iskanjem načina, kako se z njimi soočiti.

Kar opisuješ, ta cikel samopoškodovanja in začasne olajšave, ki ji sledi vrnitev bolečih občutkov, je zelo pogost med ljudmi, ki se soočajo s samopoškodovanjem. Pomembno je, da se zavedaš, da to ni trajna ali zdrava rešitev tvojih težav. Pravzaprav, kot si že sama ugotovila, se sčasoma situacija le še poslabša.

Zelo sem zaskrbljena zaradi tvojega občutka nemoči in razmišljanja o samomoru kot o možnosti. Pomembno je, da veš, da je možno najti boljše, varnejše in trajnejše načine obvladovanja svojih občutij. Zelo pomembno je, da si iskrena do sebe in si priznaš, da potrebuješ pomoč. Verjamem, da je zelo težko o takih stvareh spregovoriti z drugimi, saj se ob tem lahko pojavijo občutki strahu ali sramu. A pomembno je vedeti, da so ljudje, ki ti lahko pomagajo in te bodo podprli, in to ne bodo storili z obsojanjem, temveč z razumevanjem in sočutjem. Zaupaš se lahko v šolski svetovalni službi, učitelju, ki mu zaupaš ali pa družinskem članu, za katerega verjameš, da ti bo lahko pomagal.

Razumem, da ti je trenutno zelo težko govoriti o teh stvareh, vendar pa je ključnega pomena, da poiščeš strokovno pomoč. Psihoterapevt ali klinični psiholog ti lahko pomaga razumeti vzroke tvoje bolečine in te nauči načinov, kako se soočiti z njimi, ne da bi se pri tem poškodovala. 

Vem, da je misel na to, da bi se odprla in govorila o teh težkih čustvih z nekom, lahko zastrašujoča, a ne pozabi, da ni tvoja krivda, da se počutiš tako, kot se. Vsakdo si zasluži pomoč in podporo, da najde pot iz temnih obdobij svojega življenja.

Ne pozabi, da si pomembna, dragocena in da je tvoje življenje neprecenljivo. Čeprav se zdaj morda ne zdi tako, obstajajo ljudje, ki jim je mar zate in ki želijo pomagati. Prosim, ne obupaj nad iskanjem te pomoči.

Če čutiš, da si v neposredni nevarnosti ali da ne moreš več obvladovati svojih misli o samomoru, prosim, pokliči reševalno službo (112). Prav tako se lahko obrneš na eno izmed že prej omenjenih številk, Zaupni telefon Samarijan (116 123) ali pa TOM telefon (116 111), kjer so ljudje, ki te bodo poslušali in ti pomagali ali pa se obrneš na svojega osebnega zdravnika.

Drži se, prosim, in ohrani pogum, da poiščeš pomoč, ki jo potrebuješ. Tukaj sem, da ti prisluhnem in te podprem na tvoji poti.

Želim ti vse dobro,

Živa Pirc, mag. psihologije