Odnosi

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej naj ti napišem, da si mogla zbrati veliko poguma, da si opisala svojo situacijo in težave, ki te pestijo, kar verjamem, da ni bilo lahko.

Če te prav razumem, se ti je v preteklosti zdelo, da ne znaš vzpostavljati odnosov in se pogovarjati z drugimi ljudmi zaradi svoje sramežljivosti. V zadnjem času si spoznala, da temu ni tako, saj si začela vzpostavljati odnose z drugimi ljudmi, se pogovarjati in govoriti o globljih stvareh. Praviš, da si lahko takšna, kot si in se ob tem počutiš dobro.

Težava nastane v odnosu do tvoje družine, kjer se ti zdi, da se ne moreš sprostiti in vključiti v pogovore ter njihovo komunikacijo. Ob tem imaš občutek, kot da si še vedno otrok in ne v enakovrednem odnosu do njih, zaradi česar se počutiš nesamozavestno in velikokrat nimaš pravih besed do njih ali ne zmoreš komuniciranja z njimi. Potem se ti zdi, kot da si ostala na otroški stopnji in ne veš, kako to spremeniti.

Verjamem, da ta situacija zate nikakor ni lahka, saj je videti, da si si z družino vseeno zelo blizu in jih imaš rada. Zaradi tega te to tako bremeni in bi situacijo rada spremenila. Zanima me, če si se o tem že skušala pogovoriti z njimi? Morda ne z vsemi oziroma ne takrat, ko ste vsi na kupu, temveč s tisto osebo, ki ji med njimi najbolj zaupaš. Morda bi lahko to situacijo opisala svojim staršem, če ste si blizu ter razložila, kako se počutiš in kaj to zate povzroča. Če družina ter ostali sorodniki ne vedo, kako se počutiš in s kakšnimi težavami se soočaš (da zmrzneš v situaciji, ko bi jim rada kaj povedala, da ti je težko se izpostaviti in da se morda počutiš manjvredno, ker se jim ne veš približati ter zabavati z njimi), morda niti ne razmišljajo v tej smeri, da bi bilo kaj narobe. Zato bi najprej bilo morda smiselno to povedati kateremu od njih ter ga prositi, da tudi ostalim pove za to, kar te bremeni. Praviš, da vas je veliko in da imajo močne osebnosti, kar ni nujno slabo. To pomeni, da med vsemi verjetno lahko najdeš nekoga, ki bi ti lahko prišel bliže oziroma bi ti z njim razvila boljši odnos. Na začetku bo to verjetno kar težko ter morda čudno, vendar se bo na dolgi rok izplačalo. Morda lahko tej osebi tudi poveš ali napišeš, če povedati ne zmoreš, da te naj vzpodbuja k izpostavljanju in ti stoji ob strani.

Je pa tako, da se v odnosu do svoje primarne družine velikokrat počutimo kot otroci ali kot kakšno drugo vlogo imamo do družinskega člana. To podzavestno izkazujemo. Zato se je tu potrebno zavestno odločati ter si prigovarjati, kako se je naša vloga spremenila ter npr. v tvojem primeru si sedaj skoraj odrasla, kar pomeni, da če boš ti verjela v svojo vlogo ter razvojno fazo, bodo tudi oni to začeli videvati, sprejemati in verjeti. Tako te bodo začeli drugače obravnavati, te vključevati v svoje pogovore in druženja. To pomeni, da v sebi razvijaš misli o tem, kako si odrasla in enakovredna članica družine in da tvoje mnenje šteje, je pomembno, kakor tvoj prispevek v odnosih. Če jim boš povedala, da jih imaš rada in si hvaležna za vse njih ter da bi se jim rada približala, razvila boljše odnose, ti bodo najverjetneje prišli nasproti s svojim odnosom, skrbjo zate ter vključevanjem med njih. Morda si na začetku izberi enega od njih ter skušaj najprej s to osebo poglobiti odnos ter jo bolj spoznati in omeniti celotno dilemo. Tudi če bo prišlo do kakšne napake, vztrajaj naprej in vedi, da so odnosi tako različni, da za njih ni pravil in točnih korakov, temveč da se vedno razvijajo in spreminjajo, dozorevajo in osmislijo življenje.

Upam, da ti bo odgovor v pomoč in lep pozdrav

Urška Meolic Kotnik, mag. psihologije