Odnos z mami

Pozdravljena Fly,

se opravičujemo, da že dolgo čakaš na odgovor - zaradi določenih odsotnosti svetovalcev se je nekoliko upočasnil proces. Se ti javimo čim prej z odgovorom.

Lepo bodi in hvala za razumevanje iz uredništva!

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

opisuješ, da se zadnje čase v odnosu z mamo ne počutiš najbolje. Ko si slabe volje, imaš občutek, da moraš svoje počutje pred njo prikriti, saj si želi izvedeti, kaj je narobe, ko pa ji svojo stisko zaupaš, se pogosto ne odzove tako, kot bi si želela in potrebovala. Omenjaš tudi, da te mama krega in kritizira pred drugimi družinskimi člani, v zadnjem času pa je to začela početi tudi pred tvojim fantom. Zaradi tega se ob njej, kadar je prisoten tudi tvoj fant, ne počutiš več sproščeno in bi se takšnim skupnim situacijam najraje izognila.

Zelo mi je žal, da se tako počutiš. Dom, družina in naši najbližji bi nam morali predstavljati varen prostor, kamor se lahko zatečemo tudi takrat, ko nimamo najboljšega dne. Hudo mi je slišati, da trenutno pri tebi ni povsem tako in da imaš občutek, da moraš svoje slabo počutje pred mamo celo prikrivati. Povsem razumljivo se mi zdi tudi, da ti je neprijetno, kadar te mama krega ali kritizira pred fantom in drugimi ljudmi, ki so ti pomembni. Nesoglasja med starši in otroki so nekaj običajnega, vendar je lahko zelo boleče, kadar se odvijajo pred drugimi. Verjamem, da se zato ob mami in fantu težko povsem sprostiš, saj morda že vnaprej razmišljaš, ali se bo ponovno zgodilo kaj podobnega.

Iz tvojega zapisa dobivam občutek, da si mama želi vedeti, kaj se s tabo dogaja. Morda je v ozadju tega tudi skrb zate, vendar način, na katerega jo izraža, pri tebi očitno doseže ravno nasproten učinek – namesto da bi se ji želela zaupati, imaš občutek, da moraš svoje težave pred njo skrivati. Ob tem bi te rada opomnila tudi, da ti ni treba vsake svoje stiske takoj deliti z mamo. Povsem v redu je, da včasih potrebuješ nekaj časa zase ali pa o določeni stvari še nisi pripravljena govoriti. Lahko ji poveš, da imaš slab dan in da trenutno potrebuješ nekoliko miru, ne da bi ji morala takoj razložiti vse, kar se je zgodilo.

Spodbudila bi te, da poskusiš z mamo načeti miren in iskren pogovor – najbolje takrat, ko med vama ni prepira in sta obe nekoliko bolj mirni. Poskusi ji opisati predvsem svoje občutke, ne toliko tega, kaj po tvojem mnenju počne narobe. Lahko ji na primer poveš, da veš, da jo zanima, kaj se s tabo dogaja, vendar se ji težko zaupaš, kadar imaš občutek, da se bo na tvojo stisko odzvala z jezo ali kritiziranjem. Povej ji, da bi si v trenutkih, ko ti je težko, od nje želela predvsem miren pogovor, nekaj razumevanja in tolažbe. Prav tako se mi zdi pomembno, da ji poveš, kako se počutiš, kadar te krega pred drugimi. Lahko ji razložiš, da te še posebej prizadene, ko se to zgodi pred očetom, sestro ali fantom, in da bi si želela, da morebitna nesoglasja rešujeta na samem. Morda se mama niti ne zaveda povsem, kako močno takšni trenutki vplivajo nate.

Ob tem me zanima tudi, kakšen je bil vajin odnos z mamo v preteklosti. Pišeš namreč, da se je v zadnjih mesecih zelo spremenila. Sta se prej lahko pogovarjali o tvojih težavah in si imela občutek, da te razume? Se je v zadnjem obdobju morda zgodilo kaj, po čemer se je vajin odnos začel spreminjati?

Upam, da bosta lahko z mamo ponovno našli način pogovora, ob katerem bi se obe počutili slišani. Hkrati pa želim, da veš, da je povsem v redu imeti tudi nekaj svoje zasebnosti in si vzeti čas, preden o svojih težavah spregovoriš.

Vesela bom, če se mi ponovno oglasiš in poveš nekoliko več o vajinem odnosu.

Vse dobro ti želim,

Urška Otrin, mag. psihologije