Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Odnos z družino, samopodoba,...

Tema: Čustva, Komunikacija, Odnosi v družini

  • ka

    kaj delam narobe

    kaj delam narobe

    Objavljeno: 19 avg. 2022 20:50

    Pozdravljeni.

    Imam težavo ki je ne znam rešiti niti ne vem kje začeti. Začelo se je ko brat v šoli imel težave in sta starša prejemala domov sporočila o njegovem obnašanju, temu so sledili dolgi pogovori, dretje in težke besede.Ker sem od brata starejša sem morala biti bolj odrasla starša sta me vedno tudi na samem spraševala o bratu kar mi ni bilo všeč ker nisem jaz njegov starš.

    In ko sem že mislila da je ta težava rešena sem ugotovila da se še dobro vse skupaj ni začelo. Vedno sem vsega kriva sploh za mami ker je brat vedno za njo angel,dobro se razumem samo z očitom ampak tudi ko je on jezen reče kako težko besedo.

    Nikoli ne naredim dovolj ali dovolj dobro, tukaj pa nastopi še simpatija ki verjetno niti ne ve da obstajam .

    Kar mi je pa najbolj hudo nikoli se ne morem z nobenim iskreno pogovoriti ker vedno mislita da nekaj hočem, nimam težkega življenja samo ni vse v materjalnih stvareh včasih rabim samo objem ali pogovor in ne samo na njujine dobre dneve.

    Sem kriva jaz ali jo te le puberteta(njujin izgovor)?

    LP

  • Uredništvo

    Maruša Grešak

    Objavljeno: 24 avg. 2022 15:22

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena, 

    hvala, da si se nam odločila zaupati svoj problem. Zelo mi je žal, da greš čez takšno stisko in da si v njej tako zelo sama. Najprej bi ti rada zagotovila, da v nobenem primeru nisi ti kriva za vedenjske težave tvojega brata, kot tudi ne za ostrino, s katero te pogosto obravnava mami, pa tudi ne za nepredvidljive reakcije tvojega očeta (včasih razumljiv, drugič oster).

    Kot si že sama rekla, ni tvoja naloga, da si starš svojemu mlajšemu bratu. Dinamika, ko mora otrok/mladostnik čustveno ali praktično skrbeti za mlajše sorojence ali pa starše, na žalost ni tako redek pojav. Strokovno temu rečemo »parentifikacija«  (angleško »parentification«) oziroma »zamenjava vlog med otrokom in staršem«. V omejenem obsegu je prevzemanje odgovornosti v gospodinjstvu (npr. pomoč z mlajšim bratcem) za otroka oziroma mladostnika čisto zdrava. Pogoj za to je, da so meje jasno postavljene, da lahko otrok/mladostnik soodloča, pri katerih nalogah bo sodeloval, da pričakovanja niso previsoka, da je vloga otroka kot skrbnika časovno omejena in da ga ta vloga ne obremenjuje čustveno ter ne posega v njegov normalni razvoj (čas za igro, prijatelje, hobije). V nasprotnem primeru je parentifikacija nezdrava.

    Nezdrava parentifikacija pri otroku/mladostniku sproži občutke kronične krivde, pretirane dolžnosti, občutek manjvrednosti, tesnobo in občutek, da se ne more nasloniti na nikogar, saj njegove/njene težave ne pridejo na vrsto. V tvojem primeru gre za nezdravo obliko parentifikacije, zaradi tega pa se tudi (povsem upravičeno) počutiš slabo in se želiš temu na nek način upreti oziroma se zaščititi.

    To razlagam z namenom, da bi ti tudi s strokovne plati zagotovila, da je tvoja stiska utemeljena in na mestu, zanjo pa nisi kriva ti. Za to dinamiko so odgovorni tisti, ki imajo v odnosu več moči. V tem primeru tvoji starši. Tu bi rada poudarila, da tvoji starši zaradi tega niso grozni starši. Kot sem omenila prej, je parentifikacija prisotna v marsikateri družini. Zanjo je zelo značilno, da se prenaša iz starša na otroka in se tako vleče skozi generacije. Povsem možno je, da je imel en izmed tvojih staršev vlogo »starša« tudi v svoji primarni družini, torej, ko je bil še otrok. To seveda ne reši tvojega problema in tudi če je to res, ni tvoja naloga, da razumeš vzroke svojih staršev za takšno vedenje in ga toleriraš.

    Kar lahko narediš je, da jima postaviš mejo. Konkretno, ko te bosta poskusila vplesti v reševanje bratovih težav, jima povej, da je to preveč zate. To seveda ni lahko. Še posebej, če te sprva ne bosta razumela. Zavedaj se, da bo postavljanje mej in spreminjanje te dinamike verjetno proces, pri katerem bo potrebno vztrajati. Pri tem ti lahko pomaga podpora drugih oseb, ki ti bodo lahko zagotovile, da so tvoji občutki resnični, da brat ni tvoja odgovornost, da se dovolj (in še preveč) trudiš in da turbulentni odnos s staršema nikakor ni tvoja krivda.

    Omenila si, da se z očetom dobro razumeš. Bi se lahko o svojih občutkih, pogovorila z njim? Misliš, da bi te razumel, če mu na podoben način kot meni poveš, da si preveč obremenjena s skrbjo za brata in da potrebuješ biti v to manj vpletena? Da se počutiš osameljno in da medtem, ko moraš biti na razpolago za druge, se s svojo lastno stisko nimaš na nikogar obrniti. V kolikor se z njim o tem ne želiš pogovarjati, saj meniš, da te ne bo poslušal, je to povsem razumljivo. V vsakem primeru bi ti hkrati predlagala, da se obrneš tudi na šolsko svetovalno delavko, ki ti bo lahko ponudila bolj redno podporo. Pomembno je, da se o svoji stiski z nekom pogovarjaš. Imaš v družini še kakšnega drugega odraslega, s katerim imaš dober odnos, da bi se lahko o tem pogovorila z njim/njo? 

    Kar se tiče simpatije, pa razumem, da se počutiš še malo bolj osamljeno, če si zaljubljena, simpatija pa te mogoče niti opazi ne. Mogoče se mu/ji lahko na kakšen način približaš in ga/jo poskušaš boljše spoznati? 

    Želim ti vso srečo in veliko poguma. Še enkrat ti polagam na srce, da o svojih občutkih spregovoriš z odraslo osebo, ki ji zaupaš. Če ti lahko še kako pomagam, si vedno dobrodošla, da se ponovno oglasiš.  

    Lep pozdrav,

    Maruša Grešak, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje