Vprašanje:
Obup
Tema: Čustva, Motnje hranjenja
-
Ni
Nicvredna
Nicvredna
Objavljeno: 15 apr. 2025 21:15
Jaz ne morem vec. Sovrazim se. Res sovrazim se, v sebi cutim tako napetost. Ne morem se nehat prenajedat. Dovolj mi je tega da me cisto vsaki dan tak boli trebuh in da sem tak napihnjena od vse hrane ki jo pojem. Ko nekaj jem in sem sita in se kar dalje jem in me zelodec ze boli ampak se kar jem. Sovrazim se. Polek tega sem zaradi tega debela in se pocutim ogabno v svoji kozi. Prav ko balon napihnjen se pocutim. V soli se sploh ne morem zbrat ker 24/7 razmisljam samo o hrani. In vsaki dan si recem da ne bom vec tega delala, da bom jedla v kalorijskem decicitu pa mi nikoli ne uspe. Ni mi jasno zakaj nimajo druge ljudje s tem tezave, kaj sem nardila da ravno jaz. Res se pocutim grozno v svoji kozi. Ampak nimam in nimam dovolj poguma da bi nekomu oovedala. Ce bi bla suha bi vsaj drugi opazli in bi jih skrbelo. Zdaj pa ker sem debela vsi samo misliji da rada jem, vbistvu pa ne morem nehat jest ne glede na to kak fejst se trudim. Prosim resite me ker se mi zdi da padam v neko jamo iz katere ni izhoda, ce ze ni prepozno????. Boli, fejst boli.
-
Uredništvo
Maruša Bertoncelj
Objavljeno: 16 apr. 2025 11:14
Odgovor svetovalke:
Draga Vredna,
opisuješ svojo hudo stisko, ki je posledica vrtenja v začaranem krogu motnje hranjenja. Občutek nemoči in obupa sta namreč zelo pogosta spremljevalca tovrstnih motenj. Rada bi ti povedala, da nisi sama in nikakor edina. So pa motnje hranjenja žal v večini nevidne, dokler o njih ne spregovorimo in poiščemo pomoči.
Zelo malo ljudi ve, da ima velika večina oseb z motnjami hranjenja normalno ali povišano telesno težo - in ne prenizko. Kompulzivno prenajedanje (angleško tudi binge eating), kar sklepam, da je tvoja težava, je pravzaprav najbolj pogosta motnja hranjenja v populaciji. Strinjam se s tabo, da v družbi na osebe, ki se zaradi motnje hranjenja izstradajo, gledamo drugače kot na vse ostale. Iz tega izhaja predsodek, da so samo take osebe "dovolj bolne", kar pa sploh ne drži. Trpljenje je pogosto lahko enako hudo, tudi zdravstveni zapleti so lahko podobno resni.
To, da si prišla do točke, ko ne zmoreš več, je običajno začetek poti, ki vodi iz motnje. Ta pot ni kratka ali lahka, ampak je definitivno boljša in še kako vredna truda! Nikakor ni prepozno in izhod vedno obstaja! Preko spleta ti lahko pomagam predvsem s čustveno podporo in informacijami, te pa zelo spodbujam, da si poiščeš aktivno stalno pomoč v svoji bližini.Priporočam, da se obrneš na katero od strokovnih nevladnih organizacij, kjer imaš možnost tako individualnega svetovanja kot vključitve v podporne skupine : Svetovalnica Muza, Društvo Svetovalni Svet, Mea Vita in Pekarna Magdalenske mreže so štiri, ki jih priporočamo najpogosteje (odvisno tudi od tega, katera ti je najbližje). Skupina je sploh odlična oblika pomoči, saj tam slišiš sebi podobne zgodbe in dobiš podporo tudi s strani drugih uporabnic.
Lahko se obrneš tudi na najbližji Center za duševno zdravje odraslih. Napotnice ne potrebuješ.Še enkrat poudarjam: pomoč obstaja, sploh ni prepozno in SI VREDNA! :)
Topel pozdrav
Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.