Obsesije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

pozorno sem prebrala tvoje sporočilo. Kar opisuješ – ritual umivanja, ki ga moraš izvesti, sicer si nemirna – se zdi neke vrste prisilno vedenje. Pišeš, da se je ta tvoj ritual v zadnjem času podaljšal in da te to vse bolj ovira, saj se mu čutiš prisiljena prilagajati svoje aktivnosti. Predstavljam si, da te to moti, saj omejuje tvoj občutek svobode, obenem pa te najbrž tudi precej skrbi. Imam prav?

Pišeš, da zaradi staršev ne moreš k psihiatru. Glede na tvojo starost staršem ni treba vedeti za tvoj obisk psihiatra - a predvidevam, da to veš, zato predpostavljam, da najbrž ovire vidiš drugje. Bi mi bila pripravljena povedati kaj več o tem? Morda lahko skupaj najdeva kakšno rešitev, kako vendarle poiskati strokovno pomoč, s katero bi se postopoma učila obvladovati svoje prisilno vedenje.

A predvidevam, da si želiš od mene usmeritve, kako se s prisilnim vedenjem spoprijeti sama. Lahko poskusiš s tem, da se zavestno odločiš, da boš kakšen manjši del rituala spremenila ali izpustila – na primer, da si po obroku ne boš takoj umila rok ali da boš z nitkanjem začela šele po nekaj minutah. Ob tem boš najverjetneje občutila nelagodje ali napetost, kar je povsem pričakovano, vendar je pomembno, da vztrajaš – saj se s časom ta občutek zmanjša in postane lažje obvladljiv. Ko se pojavi močna potreba po ritualu, si lahko pomagaš s preprostimi tehnikami, ki pomirjajo telo in misli. Počasi in globoko dihaj – vdihni skozi nos, zadrži dih za nekaj sekund in počasi izdihni skozi usta. Lahko si tudi predvajaš glasbo, ki te pomirja, se na kratko sprehodiš ali stisneš nekaj mehkega, kar ti daje občutek varnosti. Več o tehnikah pomirjanja si lahko prebereš tukaj: https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/tehnike-preusmerjanja-misli/

Predstavljam si, da je težko vse to nositi sama. Ali obstaja kdo v tvoji okolici, s komer se lahko pogovarjaš o svojih skrbeh, povezanih z ritualom? Včasih že to, da o svojih stiskah govorimo, lahko prinese nekaj olajšanja, sprostitve in samosprejemanja. To pa pomaga, da se potem lažje aktivno spoprimemo s svojimi težavami – v tvojem primeru, da poskušaš skrajšati svoj ritual.

Verjamem, da ti lahko uspe. Že to, da si napisala pismo, pomeni veliko. Če meniš, da bi ti to koristilo, bom vesela, če se boš še oglasila.

Srečno,

Katja Košir, univ. dipl. psihologinja

dr. Katja Košir, univ. dipl. psihologinja