Obisk psihologa?

Pozdravljeni,

V šestem razredu se je pravzaprav vse začelo in žal mi je da si že takrat nisem našla pomoč. V glavnem celo leto je bilo enako, vsako noč sem poslušala glasbo še čez polnoč, jokala sem med tuširanjem, bila sem brez energije, z nikomer se nisem mogla pogovoriti..in razlogov za to je bilo ogromno.

V sedmem sem hotela spremembo. Aktivno sem iskala nove prijatelje, redno sem začela odpisovati na Tosemjaz... Ampak vedno sme se počutila prazno. Kot da to nisem jaz. 

Zdaj sem osmi. Imam prijateljico. Zasvojena sem s slušalkami ponoci ko poslušam pesmi ob katerih jokam. Uživam v knjigah od založbe NaRobu (depresija, anksioznost, nasilje...).

Spet sem postala JAZ. Ampak ves užitek ob bolečini je ostal v meni. Zato bi se rada s kom dejansko pogovorila. Ni nekega pravega razloga, le za splošno "stisko" gre. Nikakor nocem da za karkoli izvejo starsi. V šoli ne bom šla k psihologu. Ali obstaja možnost da v zdravstvenem domu dobim koga? Tudi če nimam dejanskega razloga? In ali je kdo že doživel kaj takega in ve kaj narediti da je bilo lažje? 

Hvala