Nujno rabim pomoč!

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, drago dekle.

Tvoje pisanje izraža stisko, povezano z izobraževanjem in iskanjem lastnega mesta v svetu. Posebej me je zaskrbel tvoj stavek, da bi se najrajši ubila, zato te najprej vprašam, kako resno razmišljaš o tem? Je to misel, ki te prešine, ker si tako nezadovoljna v šoli, ali imaš konkreten načrt, kaj bi naredila, če ne boš zmogla več naprej? Če zate velja to drugo, te prosim, da mi napišeš nazaj in te bom usmerila do pomoči, ki ti bo v tem primeru lahko nudila potrebno podporo.  

Sicer pa si opisala situacijo, ko ne vidiš smisla v smeri svojega izobraževanja. Iz tvojih besed težko razberem, ali ti motivacijo jemlje predvsem dejstvo, da si na program bolničar sploh nisi želela? Ali pa je težava predvsem v tem, da je poklic v zdravstvu nekaj, kar si si drugače predstavljala in se v njem res ne vidiš - ne kot bolničarka, ne kot medicinska sestra? To je vprašanje, ki bi ti ga gotovo najprej zastavila, če bi se pogovarjali 'v živo', v tej situaciji pa te prosim, da o njem razmisliš pri sebi. Lahko mi to, kar boš ugotovila, seveda tudi napišeš :).

Druga stvar, ki bi me zanimala, pa je, ali je tvoj učni neuspeh posledica pomanjkanja motivacije za učenje, ali pa je razlog (še) kaj drugega - mogoče imaš kakšne specifične učne težave, za katere niti ne veš; morda se ne znaš učiti; morda je razlog v tvojih drugih težavah v duševnem zdravju, ki jih omenjaš in bi bilo treba najprej ukrepati pri teh?   Kot vidiš, imam več vprašanj kot odgovorov ;). A naštevam jih z namenom, da boš o njih razmislila in si poskusila malo razjasniti zmedo v glavi, ki te spravlja v obup. Vsekakor bi ti svetovala, da se oglasiš na pogovor k svetovalni delavki, ki jo imaš na šoli - naj ti ne bo nerodno, obrniti se nanjo, tam je prav zato, da pomaga vam, dijakom. In zdi se mi pomembno, da se pogovoriš z eno tako odraslo osebo, da bosta skupaj naprej razmišljali, kaj bi bilo pametno in smiselno narediti. Če boš ugotovila, da se želiš izobraževati za drug poklic, se boš lahko vpisala v drugi letnik, saj si prvega že uspešno končala. Na novi šoli bi ti ob prepisu določili, katere diferencialne izpite (uradno jim rečemo 'predmetni izpiti') boš morala opraviti, glede na to, koliko je predmetnik na novi šoli drugačen od predmetnika bolničarja. A za prvi letnik teh predmetov še ni veliko, in če boš vedela, da greš na program, ki je bolj primeren zate, boš tudi motivirana, da jih opraviš. Možnosti prepisa pa so seveda odvisne od prostora na šoli, kamor bi želela. Tudi to je nekaj, kar lahko predebatirata s svetovalno delavko, zato se tega ne ustraši.  

Torej, situacija, v kateri si, ni lahka. Je pa mogoče marsikaj narediti, da ti bo bolje in lažje, predvsem pa, da boš videla več smisla in dobila nazaj potrebno motivacijo za (šolsko) delo. Naj bo prvi korak pogovor s svetovalno delavko, ob tem pa bom zelo, zelo vesela, če boš tudi meni napisala, kako razmišljaš in kako ti gre. Tu smo zate, piši nam.  

Drži se

Nives Laul, univ. dipl. psihologinja