nujno

Odgovor svetovalke:

Draga Lili, 

zelo super, da boš ob podpori prijatelja šla k psihologu. To je zelo pogumno. 

Verjamem, da imaš pred prvim srečanjem veliko vprašanj, skrbi kako bo potekal pogovor, kakšna so lahko tvoja pričakovanja in kako je z zaupanjem. Psiholog ti bo na začetku pogovora, ko bosta vpostavljala odnos, odgovoril na tvoja vprašanja. Tudi glede informiranja tvojih staršev in sodelovanja z njimi. 

V našem etičnem kodeksu psihologov, ki se ga moramo držati je zapisano, v katerih primerih je naša dolžnost "prekiniti" zaupanje s klientom. Kot sama ugotavljaš je to takrat ko oseba ogroža sebe ali druge. 

V tvojem primeru bi predlagala naslednje. Najprej naj se zgodi pogovor s psihologom. Tam se z njim pogovori kako bo potekalo vajino delo in kdaj bosta v sodelovanje vključila tvoje starše. Predvsem z vidika podpore, pomoči. Smiselno je, da starši predstavljajo varovalni dejavnik, v kolikor pa temu ni tako, pa je potrebno delati tudi z njimi terapevtsko. 

Do pogovora pa bi ti svetovala, da v obremenjujočih situacijah, ko izbereš samopoškodbeno vedenje, poskušaš z drugimi, bolj konstruktivnimi - tek, sprehod, pogovor s prijatelji, poslušanje glasbe, mogoče kakšna taktilna žogica za umiranje. Na portalu Tosemjaz si oglej zvočne posnetke na temo tehnik sproščanja. 

Upam, da sem ti odgovorila na vprašanja. Lepo te pozdravljam in ti želim vse dobro,

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja