Vprašanje:
novo okolje
Tema: Čustva
-
mi
miska
miska
Objavljeno: 21 okt. 2023 07:38
Oktobra sem začela obiskovati faks. Težko se spopadam z novim okoljem, čez teden moram biti v Ljubljani in zelo pogrešam domači kraj. Predavanja na faksu me ne zanimajo, nanje hodim z muko. Zdi se mi, da sem ves čas tako osamljena in žalostna. Dobesedno od jutra do večera samo jokam; že ko se zbudim in zavem, kje sem in celo med predavanji ali na kavi s prijatelji. Sem v hudi stiski, vsak večer si želim, da se zjutraj ne bi zbudila.Najhuje je, da me nihče ne razume; vsi govorijo da se bom navadila in da bo super ampak meni se zdi, da je vedno huje. Nimam motivacije in energije, da bi si pripravila obrok ali stuširala. Skadim skoraj celo škatlico cigaret na dan, ker dobesedno nevem, kaj naj naredim da bo bolje. počutim se, kot da jaz sploh nisem jaz in koda to ni moje življenje ampak kot da sanjam ali enostavno živim življenje nekiga drugega. Vsi mi govorijo da bo bolje ampak jaz res trpim, nevem kaj naj naredim, da bo bolje.
-
Uredništvo
Objavljeno: 24 okt. 2023 21:45
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena!
Iz tvojega zapisa lahko razberem, da si v zares hudi stiski. Praviš, da si od začetka študija in selitve vedno bolj žalostna, počutiš se osamljeno in neprestano jočeš. Nimaš energije ne za pripravo obrokov ali tuširanje, kaj šele za obiskovanje predavanj, ki te tako ali tako niti ne zanimajo. S svojimi bližnjimi si o svoji stiski spregovorila, vendar pa si pri njih naletela le na nerazumevanje. Prihod v novo okolje je kar velik izziv in verjemi, da nisi edina, ki ima težave s prilagajanjem na novo življenje. Vseeno pa iz tvojega zapisa lahko razberem, da ti je zares hudo. Zelo velik korak si naredila že s tem, da si svojo stisko prepoznala in nam jo zaupala.
Predvidevam, da je Ljubljana preveč oddaljena od tvojega domačega kraja, da bi se na predavanja vozila dnevno? Tako bi morda nekoliko olajšala svoje domotožje. Seveda pa s tem pridejo tudi novi izzivi, saj nam dnevna vožnja vzame kar nekaj energije in časa. Kako pa je z družbo? Ali prijatelji s katerimi se družiš vedo za tvojo stisko? Vem da si napisala, da te nihče ne razume, vendar nisem prepričana ali je v to vključena tudi trenutna družba ali le domači. V vsakem primeru je dobro svojim bližnjim povedati za stiske, ki jih doživljamo, saj se tako vsaj nekoliko olajšamo bremena. Je pa seveda zato toliko težje, če nas ne razumejo. Zato bi ti morda predlagala tudi, da obiščeš kakšno psihološko svetovalnico. Zelo verjetno bi kaj takega moralo obstajati tudi na študentskem kampusu? Te spodbujam, da se o tem nekoliko pozanimaš. Verjamem, da boš pri pogovoru s strokovnjakom prejela veliko podpore za spoprijemanje s svojo situacijo.
Praviš tudi, da si vsak večer želiš, da se naslednji dan ne bi zbudila. Kako konkretne so te misli? Ali razmišljaš, da bi si kaj naredila? Čeprav se morda sedaj počutiš zelo nemočno in ne vidiš rešitve, verjemi da je tvoja stiska rešljiva. Še enkrat ti tolpo priporočam, da si v svoji okolici poiščeš pomoč, prilagam tudi našo povezavo do virov pomoči.
Upam, da ti je moj odgovor vsaj nekoliko v pomoč. Vesela bom, če se še kaj javiš in poveš kako ti gre.
Vse dobro,
Nika Koder, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.