Nosečnost v adolescenci

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena.

Hvala, da si se ponovno oglasila in izrazila svojo skrb glede noseče sošolke.

Glede na opisano je povsem razumljivo, da te skrbi zanjo. Hkrati pa ne veva, ali sošolka pozna partnerjevo zgodovino, in čisto možno je, da ve, da je bil v zaporu. Čeprav na zunaj morda izgleda, da se ona v kaj takega ne bi spustila, se v zaljubljenosti včasih zgodi, da je srce izbralo nekoga, ki ni najboljši za nas, vendar ga imamo radi in zato marsikaj spregledamo, dopustimo, se prilagodimo, včasih tudi na svojo škodo, sploh če gre za kakšnega partnerja, ki ima veliko napak (varanje, popivanje, droge). Včasih gredo ljudje preko sebe in dopustijo stvari, ki jih sicer ne bi. Tudi najbolj izobraženi in ugledni ljudje so se, na primer, že kdaj znašli v situacijah družinskega nasilja in raznih zlorab, pa tega niso prijavili policiji in niso zapustili nasilnega partnerja. Tudi najbolj uspešnim ženskam in odvetnicam se je kaj takega že zgodilo, pa si nihče ne bi mislil, da je to mogoče. Zakaj? Zato ker je včasih, ko gre za zaljubljenost ali strah nekoga izgubiti, težko oditi in še težje priznati, da smo se glede svojega partnerja motili in da ni tak, kot smo mislili, da je. Ljudje se zelo navežemo, in potem je nekaterim zelo težko prekiniti in vse pustiti. Mogoče je tako tudi pri tvoji sošolki. Noseča je z moškim, ki je oče njenega otroka in mogoče ji je zdaj težko vse to prekiniti in oditi stran od njega. Prav mogoče je, da ve za vse, kar si opisala, pa upa, da se partnerjeva zgodovina z zaporom ne bo ponovila. Malo verjetno je, da zanj vedo vsi, samo ona ne, ker se danes novice vse prehitro širijo, tako da je zelo mogoče, da ve za to, a ker je noseča in ga ima rada, upa na najboljše. In nihče ji tega ne more zameriti, saj smo v zaljubljenosti pogosto slepi za resnico in realnost. Če te vseeno skrbi zanjo, ji to informacijo seveda lahko poveš, in dodaš, da to počneš samo zato, ker ti ni vseeno. Vse to je namreč zelo na mestu, saj svojim prijateljem želimo le najboljše in je ok, da svoje skrbi tudi izrazimo.

Glede staršev in neodgovornega ravnanja šole: ali je možno, da se je razredničarka pogovorila s starši, pa ti za to ne veš? Predstavljam si namreč, da je nosečnost pri 17 letih zelo občutljiva zadeva, ki je razredničarka in šola ne bi ignorirala in bi se poskusila pogovoriti tako s sošolko kot tudi z njenimi starši. Možno je, da starši tega pogovora niso želeli imeti, ali pa so ga imeli v neprisotnosti drugih staršev in učencev, saj mora biti to tudi za njih (ne le za sošolko) precej težko obdobje. Nikoli namreč ne vemo, kako se drugi soočajo s tem, kar mi vemo o njih, in je pomembno to tudi spoštovati. Če te vseeno skrbi, se lahko pogovoriš z razredničarko ali svetovalno službo, in izraziš skrb, da starši niso o vsem obveščeni, pa bi morali biti.

Vsakič ko z dobrimi nameni in na spoštljiv način izrazimo svojo skrb za nekoga, je to v redu. Prav je, da povemo, da nam ni vseeno. Če se ti torej zdi, da nekatere stvari niso bile skomunicirane s starši ali da sošolka živi v nevednosti, ji lahko to vedno na lep način poveš in se tudi opravičiš, da se nisi hotela vmešavati, ampak da te skrbi. Hkrati pa mogoče prej preveri, ali imaš dovolj informacij za tvoje trditve, da se šola ni pogovorila s starši in da njena družina (vključno z njo) nič ne ve o tem partnerju. Menim, da je zelo velika verjetnost, da se je zgodil tako pogovor s šolo, kot tudi to, da jim je poznanih večino dejstev o njemu, ampak so se odločili, da zaradi nosečnosti in težke stiske, tega ne obešajo na velik zvon.

Upam, da ti je tole vsaj malo pomagalo sprejeti pravo odločitev.

Vse dobro in srečno v novem letu tudi tebi.

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije