no point in living

Odgovor svetovalca:

Živjo.

Sliši se kot da ti je res težko. Tvoje sporočilo doživljam res kot en klic na pomoč. Me veseli, da si lahko komu zaupala, četudi preko foruma. 
Je razumljivo, da je tvoja stiska večja ob prehodu iz enega življenjskega obdobja v drugo. Verjemi, da tudi tvoji sošolci, za katere se ti zdi, da jim je "vse jasno" imajo verjetno veliko dilem, nesigurnosti in svoje stiske. Verjetno kdo izmed njih se počuti zelo podobno kot se ti, samo da tega ne veš. Dejstvo je, da smo si različni, imamo različne kvalitete in se soočamo z različnimi težavami. Mogoče je tebi življenje pripravilo večje izzive kot nekomu drugemu. Tretjemu pa je pripravilo še večje izzive kot je tebi. Vsak se mora soočiti s svojimi izzivi in najti svojo pot. Mogoče je smisel ravno v tem. Če smem še jaz citirati Camusa: "Sizifa si moramo predstavljati srečnega". 

To pa nikakor ne pomeni, da si na tej poti sama in nikakor ne pomeni, da te nekdo preganja, da boš čim prej dosegla "cilj". Vzemi si čas in se posveti sebi. Siguren sem, da so ljudje, ki bi ti stali ob strani in te podpirali na tej poti. Se zavedam, da je to zelo splošen nasvet, vendar jaz osebno verjamem, da je tako. Glede na to, da si se obrnila na nas, je tudi v tebi vsaj en delček, ki to verjame. 

Upam, da ti bo ta moj odgovor vsaj za trenutek olajšal obstoj. Če potrebuješ kakšne konkretne nasvete, sem ti na voljo. 

Lepo bodi!

Nikola Zhivkovikj, dr. med., specializant psihiatrije