Nisem dovolj dobra

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Najlepša hvala za tvoj zapis na spletni svetovalnici. Praviš, da imaš občutek, da nisi dovolj dobra. Ponosna si na svoja močna področja, zdi pa se, da se šibkih sramuješ.

Najprej bi ti rada povedala, da imamo prav vsi svoja močna in šibka področja. Želim si, da ozavestiš to dejstvo. Nihče ni popoln in ne obvlada vseh stvari. Prav vsak izmed nas je v nečem dober, uspešen, pri drugih stvareh pa slab in neuspešen. Med seboj se seveda razlikujemo glede na področja, kjer smo boljši ali slabši. Nekdo kuha odlično, nekdo katastrofalno, nekdo je uspešen športnik, nekdo drug se pri športnih aktivnostih ne znajde. Ko boš v stiku z drugimi ljudmi, imaš lahko to misel pred sabo. Morda bo pogovor v nekem trenutku nanesel na temo, v kateri si šibka ali pa se tako ali drugače nanaša na tvojo šibko področje, že naslednji trenutek pa se pogovor lahko obrne in izpostavi šibka področja tvojega sogovornika. Morda ti to zavedanje lahko pomaga, da iz pogovora ne zbežiš oz. se ne ustrašiš. Res je, da nam je pred drugimi pogosto neprijetno priznati, da smo v nečem slabi. To izvira predvsem iz želje, da bi se pred drugimi pokazali kot uspešni, dobri, morda popolni. Tako od sebe morda zdaj še ne moreš pričakovati, da boš pred drugimi iskreno govorila o svojih šibkih lastnostih, vsekakor pa lahko za začetek poskusiš s predlogom, ki sem ti ga podala. V mislih imej, da smo prav vsi v nečem slabi in da s tem ni nič narobe!

Slaba samopodoba pogosto izvira tudi iz tega, da se primerjamo z drugimi. Primerjava sebe z drugimi je sicer nekaj povsem človeškega, lahko pa nam škodi, kadar se primerjamo le z boljšimi posamezniki. Pomisli, ali to velja tudi zate. Se morda vseh svojih šibkih področij izogibaš zato, ker se primerjaš z drugimi?

Tudi sama pri sebi poskušaj ozavestiti, da si v nečem dobra, v nečem pa slabša. Vedno bo tako, prav nihče ni popoln ali vrhunskih v vsem. Zdi se, da od sebe zahtevaš popolnost, kar je ena izmed glavnih značilnosti perfekcionizma. Perfekcionizem lahko privede do negativnih posledic, ki se kažejo v obliki nezadovoljstva z lastnimi dosežki, izjemno težkega sprejemanja neuspeha, perfekcionisti pa sebe pogosto spravljajo v stresne in naporne situacije, pojavijo se lahko pretirane skrbi in tesnoba. Kakorkoli, pomembno je, da vedno znova ozaveščaš to, da imamo vsi svoje dobre in slabe lastnosti. Tudi ti. Morda si lahko napišeš prijetne opomnike, ki si jih daš v telefon, denarnico, omaro z oblačili ipd. Napiši si kakšno pozitivno misel, ki te bo opomnila na to, da ni treba, da si v vsem dobra. Napišeš lahko naslednje misli. Nihče ni popoln. Na svojih močnih področjih sem dobra, zato sem nase ponosna. Imam šibka področja, ki se jih zavedam, poskušam pa, da se jih ne sramujem. Svoja šibka področja sprejemam. Vsi smo v nečem slabi. Tovrstne misli te lahko opomnijo na to, da od sebe in od drugih ne smemo zahtevati, da smo v vsem dobri. Tako tudi ni potrebe, da se sramujemo svojih šibkih lastnosti. Svoja šibka področja poskušaj sprejeti. Vedno pa lahko na njih delaš in se poskušaš izboljšati.  

Morda je razlog za tvoja občutja tudi to, da si postavljaš previsoke standarde in se skušaš vedno znova izpopolnjevati. Slednje je sicer ena izmed dobrih lastnosti, saj želja po izpopolnjevanju vodi k motivaciji za izboljšanje, trudu, delu in posledično napredku. Vsekakor pa mora obstajati zdrava meja. Pomembno je, da si ne postavljaš previsokih standardov ali prevelikih ciljev. Ti lahko v tebi povzročijo občutek, da določenih stvari ne uspeš narediti, da za to nisi dovolj dobra ali sposobna, da ti vzame preveč časa. Svetujem ti, da si postaviš manjše in lažje dosegljive cilje. Te boš dosegla hitreje in z manj napora, kar bo v tebi povzročilo občutek zadovoljstva s seboj. Namesto da si rečeš, da boš pretekla maraton, poskušaj naprej s petimi kilometri. Saj razumeš, kaj želim povedati, kajne?

Upam, da ti bo kakšen izmed nasvetov pomagal. Poskušaj delati na tem, da samo sebe sprejemaš z vsemi svojimi lastnostmi, tudi tistimi slabimi. Vse dobro ti želim, vesela pa bom, če se še kaj javiš!

Lea Prinčič, mag. psihologije