Nima smisla

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

Kot prvo se naj zahvalim za tvoj iskren zapis. Teme, ki jih v svojem zapisu odpiraš so zagotovo zelo pomembne. Predlagam, da se jih lotiva postopoma, seveda pa so področja, ki jih izpostavljaš, med seboj pomembno povezana oz. nekoliko prepletena. Naj samo omenim, da je določena mera nihanj v našem razpoloženju popolnoma normalna; včasih se tako počutimo dobro brez navidezno prepoznavnega razloga ali pa ravno zaradi le-tega, tako kot se tudi včasih lahko počutimo slabše brez ali pa z razlogom – naj bo to povezano s hormonskimi vzroki ali pa z vplivi kakšnega dogodka. V svojem sporočilu pa omenjaš, da spremembe na področju lastnega duševnega zdravja opažaš že dlje časa. Si se v tem času o teh občutkih brezsmiselnosti že morda s kom pogovorila oz. si komu to že morda omenila? Npr. šolski svetovalni delavki ali pa kakšnemu odraslemu, ki mu zaupaš? Za razvojno obdobje, v katerem se nahajaš, so spremembe in nihanje razpoloženja vsekakor značilne, vendar, ker omenjaš daljše obdobje takšnih občutkov in misli, se mi zdi zelo pomembno, da bi se o tem še z nekom v živo pogovorila. Ali bi bilo kaj takega sprejemljivo zate? Prepričana sem, da je veliko odraslih, ki bi ti bili prav tako pripravljeni ponuditi podporo in ti stati ob strani – in pri takšnih občutkih, ki jih omenjaš je še posebej pomembno, da jih nagovorimo tudi v živo, preko pogovora. Morda ti, poleg našega foruma, takšno oporo lahko še ponudi šolska svetovalna služba, kak učitelj, ki mu zaupaš ali pa kak strokovnjak iz bližnjega zdravstvenega doma? Če potrebuješ tukaj kakšno pomoč pri iskanju strokovnjaka, sporoči, in ti bomo z veseljem pomagali dati nekaj morebitnih naslovov.

Omenjaš, da vseeno so dnevi, ko se počutiš dobro in nimaš nobenih težav. Poskusiva se morda še nekoliko osredotočiti na te dni; ali se ti takrat dogaja kaj posebnega, kar bi bilo smiselno spodbujati in krepiti oz. nekaj kar pozitivno vpliva na tvoje razpoloženje? Prav tako omenjaš občutke osamljenosti; enostavnih rešitev na ta vprašanja, žal, ni, vendar – ali misliš, da bi morda ukvarjanje s kakšnim hobijem ali pa prostočasno dejavnostjo pomagalo pri zmanjševanju takšnih občutkov? Z vključevanjem v takšne oblike dejavnosti se namreč lahko počutimo bolj vključeno ter morda tudi spoznamo posameznike s podobnimi interesi, ki lahko postanejo tudi naši prijatelji. In tudi to je lahko en pomemben vidik naše samopodobe. V svojem sporočilu izpostavljaš, da doživljaš neprijetne občutke na področju učne in telesne samopodobe, ki sta zagotovo večini posameznikov tvoje starosti zelo pomembni. Včasih je dobro najprej ugotoviti, kaj lahko dejansko spremenimo in česa ne moremo. Ali lahko na kaj dejansko vplivaš ali ne? Npr. telesno višino zelo težko spremenimo, medtem ko zagotovo lahko vplivamo na skrb za zdravo telesno dejavnost. Podobno, pri nekaterih šolskih predmetih lahko na rezultat bolj vplivamo, ponekod pa za to morda potrebujemo še nekoliko pomoči ali strokovne podpore. Predlagam ti, da si nekaj več o krepitvi lastne samopodobe prebereš še na naslednji povezavi, kjer boš zagotovo še dobila kak dodaten odgovor: https://www.tosemjaz.net/clanki/spostuj ... amopodobe/

Zdi se mi pogumno in dobro, da si svojo stisko delila. To je prvi korak na poti k boljšemu počutju in k spremembam. Resnično bom vesela, če se boš še javila s svojimi razmisleki na moja vprašanja in ponujene odgovore; predvsem pa, da poveš kako si, kako ti gre ter če ti lahko ponudimo kak odgovor ali razmislek.

Lepo te pozdravljam,

Anja Mikl, mag. psihologije