Nikoli nimam miru

Odgovor svetovalke:

Zdravo!

Če prav razumem, si nekoliko vznemirjen, ker praviš, da ti starši neprestano težijo, še posebej zaradi telefona, ter da zato ne moreš biti sproščen.

Zaradi česa ti pravzaprav težijo? Ker si na telefonu? Ali morda zato, ker ga nosiš s seboj na stranišče? Svetovala bi ti, da se s starši pogovoriš o celotni situaciji. Dobro je, da si iskren in poveš, kako se sam počutiš, torej, da imaš občutek, da nimaš miru. Hkrati pa je nujno, da v tem pogovoru ostaneš spoštljiv in svoja doživljanja in občutke poveš na miren način, hkrati pa daš tudi staršem možnost, da povedo, kako vidijo to situacijo. Starše lahko vprašaš, kaj točno jih moti v tej situaciji. Ali mogoče menijo, da si preveč časa na telefonu, ali jih moti to, da greš z njim na stranišče? Lahko jim skušaš povedati, zakaj je telefon pomemben zate in kako ga uporabljaš, prav tako pa je nujno, da prisluhneš tudi ti njima, ko navajata razloge, zakaj ti "težita".

Vem, da so takšni pogovori lahko naporni in da včasih težko ohranimo mirno kri brez da se skregamo, vendar je za doseganje skupnega cilja to nujno. Staršem lahko tudi poveš, da se ne želiš kregati, ampak bi se samo rad pogovoril o situaciji. Morda lahko sprejmete kompromis in postavite skupna pravila glede uporabe telefona, seveda na način, da se s pravili strinjaš tako ti, kot tudi ona dva.

V kolikor želiš, lahko z menoj podeliš kaj več informacij o vaših sporih, da ti lahko nekoliko podrobneje svetujem. Če pa se boš odločil za pogovor s starši, bi z veseljem rada slišala, kako je šlo in kaj ste se dogovorili. Vso srečo!

Lea Figelj, dipl. psih. (un)