ni več smisla zame

Odgovor svetovalke:

 Draga Močna!

Ne da zanikam tvoj občutek nemoči – še kako sem ga začutila iz zapisanega – ampak namenoma nagovarjam tisti del tebe, ki moč ima. Da ta obstaja, je dokaz, da si se obrnila na nas. Pišeš tudi, da se zelo trudiš. Torej nekaj v tebi vztraja kljub izjemni stiski, ki jo doživljaš.

Hudo mi je, da se tako počutiš in da razmišljaš o tem, da bi obupala. Sprašuješ, če je to, kar ti je rekla psihiatrinja, primerno. Absolutno se strinjam s tabo, da ni. Ni je okoliščine, v kateri bi bila taka izjava na mestu. Žal mi je, da si imela tako izkušnjo.

Nikoli za nikogar ni prepozno, dokler živi. Čeprav preživljaš zelo temne trenutke (ure, dneve), so to še vedno zgolj to: trenutki, ure, dnevi. Ki minejo in pridejo novi. Vsak nov je priložnost za to, da se kaj spremeni, izboljša. Seveda se ne izboljša vse takoj. Včasih šele ko pogledamo dolgo prehojeno pot nazaj, vidimo, da se je smer dejansko spremenila. Kolikor lahko razberem iz zapisanega, je tvoj položaj že dolgo zelo naporen, zato ti daje občutek, da ne pelje nikamor. Ampak to je samo občutek. Občutki niso objektivno dejstvo!

Prosim te, da vztrajaš. Praviš, da hodiš na psihoterapijo. Sklepam, da psihoterapevtka misli drugače kot psihiatrinja. In tudi ko rečeš, da vsi obupujejo nad tabo – kdo so to »vsi«? Res čisto vsi? Težko verjamem, da ni nikogar, ki bi ti želel izboljšanje in ki še verjame, da to lahko dosežeš. Čeprav te ne poznam – jaz sem najmanj ena od njih.

Najbolj pa šteje, kaj o svojem položaju misliš sama. Kaj misliš, ko nisi pod vplivom tega res črnega oblaka misli, ki zelo popači sliko realnosti. Najbolj je pomembno, da nad sabo ne obupaš sama! Drugi so ti lahko v oporo, a rešiti te ne morejo. So tudi samo ljudje – z močmi in s šibkostmi kot ti. Verjamem ti, ne obupati je zate ta trenutek morda zelo težko, sploh ob vseh simptomih, ki jih naštevaš. Ampak objektivno dejstvo je, da »težko« ni enako »nemogoče«.

Močno držim pesti, da se odločiš za moč. Ki je v tebi. Če jo jaz vidim, jo boš prej ali slej uzrla spet tudi sama. Včasih potrebujemo zgolj nekoga, da nam nastavi to zrcalo. Upam, da mi ga je uspelo.

Kaj praviš ti?

Topel pozdrav,

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja