Nevem kaj naj naredim

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen,

res mi je žal, da se tako počutiš. Verjamem, da je zelo naporno živeti vsak dan s takšnim občutkom teže. In razumem, da se ob tem čakanju na pomoč človek res lahko počuti nemočnega. To, da si si priznal, kako ti je, in da si napisal sem, je že pogumno dejanje. Marsikdo se s tem bori v tišini.

Medtem ko čakaš na psihologa, pa so ti na voljo tudi druge oblike podpore, ki ti lahko pomagajo, da vsaj malo lažje prebrodiš to obdobje. Lahko pokličeš TOM telefon na številko 116 111, vsak dan med 12. in 20. uro, ali pa Zaupni telefon Samarijan na 116 123, kjer so dosegljivi 24 ur na dan in te bodo vedno pripravljeni poslušati. Veliko krajev v Sloveniji ima tudi brezplačne svetovalnice ali krizne centre, kjer so čakalne dobe krajše - preveri na spletni strani svojega zdravstvenega doma ali občine, če imajo kaj takega tudi v tvoji bližini. Če bi se kdaj znašel v res hudi stiski, lahko vedno poiščeš nujno pomoč v dežurni psihiatrični ambulanti v večjih mestih (Ljubljana, Maribor, Celje...), kjer te lahko sprejmejo tudi brez napotnice. Vem, da je težko, in popolnoma razumem, da si želiš spremembe. V takšnih trenutkih je pomembno, da ne ostajaš čisto sam. Mogoče ti pomaga, da svoje misli zapišeš ali da se obrneš na koga, ki mu zaupaš. Včasih pomaga že to, da nekdo ve, kako se počutimo.

Če želiš, mi lahko tudi tukaj več napišeš - kako preživljaš dneve, kaj ti je najtežje, kdaj ti je malo lažje... Sem tukaj in te slišim.

Objem,

Kiara Marinič, dipl. psihologinja (un)