Nevem kaj naj naredim

Odgovor svetovalca:

Živjo!

To kar opisuješ, so burna doživljanja in zdi se, da ti je res težko ob tem, kar si doživela s tem fantom. Obenem se pa tudi zdi, da med vama ni vzpostavljene dovolj jasne komunikacije kot tudi ne prave pripravljenosti za pojasnila o vajinih doživljanjih.

Sprašujem se, če je fant, s katerim sta si dopisovala, vedel zakaj si jezna in kaj je razlog, da si mu povedala naj te pusti pri miru. Kakor koli sta si prenesla ta sporočila, se zdi njegov odziv precej impulziven. Kaj sporočaš nekomu z dejanjem, da ga odstraniš z vseh socialnih omrežij? Ob tem se sprašujem, kako si se počutila ti in ali sta kdaj komunicirala v živo in skušala razjasniti situacijo na štiri oči.

To kar ti je nadalje pisal, razumem kot »slovo« od vajine (romantične) komunikacije, nakar je na tvoj odziv, da ti je žal, napisal, da ga ne bo več in da si je nekaj naredil in te hkrati pustil v nevednosti kako je. Na tvoj odziv je potem podal odgovor o prisotnosti v šoli z »aha« in te hkrati prosil, da ga nehaš klicati. Kaj se ti po tvojem mnenju zdaj zdi, da so njegovi nameni v zvezi s tabo – da si še želi kaj v nadalje ali ne?

Glede bolečine, ki jo ob tem doživljaš, bi ti vsekakor predlagal, da skušaš notranjo bolečino zdržati in je ne premeščati na telo v obliki samopoškodovanja, saj ne bo duševna bolečina zato nič manjša. Ideja bi bila se spoprijeti z bolečino in skušati vzdrževati komunikacijo v živo. Obenem pa preveriti pri sebi, čemu te občutja zavrnjenosti navdajajo z željo po poškodovanju sebe. V kolikor boš imela težave z iskanjem odgovorov, bi ti predlagal, da se obrneš na katero od oseb na šoli – svetovalna služba ali socialni delavci, kot tudi morda na kakšno od izvenšolskih, nevladnih organizacij kot so www.mladizmaji.si in https://www.csd-slovenije.si/csd-ljubljana/krizni-center-za-mlade-ljubljana/.

Želel bi pojasniti še eno pomembno stvar – v kolikor kdo navaja, da si ima namen kaj narediti oziroma se poškodovati, je bistveno, da ga usmerimo po pomoč in se obenem zavedamo, da je vsak odgovoren za svoje telo, zdravje in življenje, in da v kolikor smo ga usmerili po pomoč ali intervenirali s klicem prve pomoči, če je situacija takšna, da se neposredno ogroža, da smo naredili vse kar je v naši moči. Prav tako velja tudi za nas, če je situacija obratna – na primer, če nas drugi zapusti ali odide z odnosa, smo za nas same, odgovorni sami. V kolikor so takrat v nas samopoškodovalne tendence, se je nujno obrniti po pomoč, ki je navedena v prejšnjem odstavku, v kriznih primerih pa lahko tudi na klic v duševni stiski, kot je Tom telefon: 116 – 111 (https://e-tom.si/) ali na društvo Samarijan 116 – 123 (http://www.telefon-samarijan.si/).

Lep pozdrav,

Jaka Kovačič, mag. psihosocialnega svetovanja