Vprašanje:
nevem kaj naj
Tema: Mladi in alkohol, Nasilje, Odnosi v družini
-
br
brb
brb
Objavljeno: 02 dec. 2022 11:52
dober dan,
nevem kaj da napisem ali kako zaceti ampak vbistvu zadnje case vec in vec razmisljam samo o preteklosti in nic me ne more zamotiti. ze od malega sem bila izpostavljena drogam, eden od mojih starsev je bil odvisnik in preprodajalec heroina in podobnih for, z drugim starsem se pa zelo dobro razumem in ga imam zelo rada. edino kar je je da je ta drugi stars bil v odnosu z nekom ki je bil do mene fizicno in psihicno nasilen skoraj 10 let. vcasih se me je tudi neprimerno dotikal (se posebej ko nista bila z drugim starsem vec skupaj). pravila sem ji kaj se dogaja vendar se se vedno ni locila. ampak jo razumem, denar je bil za nas vedno problem in ce bi se ne bi imeli kam za iti. vendar se mi zdi da je teh 10 let in vse z mojim prvim starsem pustilo na meni nepopravljive posledice. jaz sem se odlocila da ne bom vec hodila k mojemu prvemu starsu zarad drog, on je pa mislil da je vse dobro prekrival ali da se ne spomnem ker sem bila majhna. zdaj mi pise in me guilt trippa da naj pridem k njemu, da me ima sevedno rad itd. jaz ga imam se vedno, ampak se ne morem pripravit da ga vidim po vsem kar je bilo. tudi nevem ce hocem. kadarkoli kdo rece nekaj/vidim nekaj kar me spomne na preteklost je kot da se ugasnem(neham govorit, sem pri miru, kot da sem v nekem transu). zadnje case tudi pijem ker je to edino kar me dobesedno lahko razveseli ko sem zalostna. imam prijatelje za katere sem zelo hvalzena vendar noben od njih ne ve vsega o moji preteklosti. nocem da izvejo, zato nobenemu nic od tega ne povem. ampak ja vem da imajo ljudje veliko hujsa zivljenja kot jaz zato nisem v nikakorsni poziciji da se pritozujem, samo nevem vec kako si pomagati. terapija ni opcija ker nimamo denarja
-
Uredništvo
Barbara Stožir Curk
Objavljeno: 04 dec. 2022 21:36
Odgovor svetovalke:
Draga, draga Brb!
Najprej res velik poklon tebi za iskren zapis, za pogum, predvsem pa za moč preživetja, ki jo je mogoče razbrati skozi tvoj zapis ob nasilju, razočaranjih, sramu, občutkih krivde, vprašanjih zakaj in upanju, želji, da bi ti vendarle lahko kdo pomagal. In en velik, velik objem.
Nadaljujva tale zapis s tvojim zadnjim stavkom - "ljudje imajo hujša življenja kot jaz, zato nisem v nikakoršnji poziciji, da se pritožujem, samo ne vem več kako si pomagati" in potem obnoviva kaj vse se ti dogaja - oče je odvisnik od drog in se ukvarja s prepodajo, mama ima drugega partnerja, ki je bil do tebe tudi fizično in psihično nasilen, s sumom na spolno nasilje. Ob tem tvoj oče želi, da bi prihajala k njemu, ti pa ne želiš. Travmatične izkušnje, ki se vlečejo kot praviš 10 let, so pustile posledice, četudi si jih skušala potlačiti. Razmišljaš o svoji preteklosti, v pogovoru z drugimi o njej utrpneš, kot si verjetno velikokrat doma, v družini. Tolažbo iščeš v alkoholu, če sem prav razumela. Poveš pa, da imaš prijatelje, ki jim ne želiš razkriti kaj vse se ti dogaja.
Vem in razumem, da imaš ob vseh teh dogodkih in nasilnemu vedenju tebi najbližnjih odraslih, le te rada in jih poskušaš razumeti, mogoče kdaj celo opravičiti njihova vedenja. Sploh, ker se potem opravičijo in obljubijo, da bo bolje, da bo vse drugače in morda tudi je, za kratek čas. Razumem, čeprav je njihovo vedenje neustrezno in zate škodljivo. In veseli me, da si želiš pomoči, da poskušaš zaščititi sebe, čeprav je to zelo težko in zato iščeš druge načine - utrpneš, spiješ kozarec... Tako kot tvoja mama, oče in mamin partner potrebuješ pomoč, še več zaščito. In tu ne gre za to, da bi bila tvoja stiska kaj manjša od ostalih, tu ne sme biti rangiranja, misli - bom potrpela, drugim je še težje. Ne in ne. Se strinjaš?
Alkohol, utrpnost kot žabice, ki čakajo, da mine, kaže na to, da tvoje misli vedno znova preplavlja preteklost, da je toliko travmatičnih dogodkov, ki so se ti zgodili in da nujno potrebuješ ustrezno pomoč, podporo, tudi tvoja družina.
Zapisala si, da terapija ne pride v upoštev, ker nimate denarja. Razumem. Predlagam ti, da se, v kolikor zmoreš, pogovoriš s svetovalno delavko. Verjamem, da ti bo nudila podporo in pomoč tako v procesu učenja, ocenjevanja, hkrati pa bo razmislila kako ti lahko pomaga. Tudi v sodelovanju s Centrom za socialno delo (morda ste tam že kot družina obravnavani), morda odhodom v krizni center, ko bo težko. Na mestu je tudi prijava o nasilju, pomoči pri uveljavljanju tvojih želja v odnosu z očetom in stikih. O tem ti bo svetovalna delavka povedala podrobno in odgovorila na tvoja vprašanja. Na Centru za socialno delo ti bodo zagotovili tudi pomoč psihologa oz. te bodo usmerili k njemu v Zdravstvenem domu ali na Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov, verjamem prednostno in povsem brezplačno. Druga pot je, da se naročiš k svojemu osebnemu zdravniku oz. pediatru. Dobila boš napotnico za psihologa, ki ga boš obiskovala v Zdravstvem domu ali Centru za duševno zdravje, povsem brezplačno. Velja? Pa tu ne gre za to, da bi koga želela zatožiti, gre za to, ker se ti vse to ne sme dogajati.
Razumem, da si ne želiš razkriti svojih težav prijateljem. Je pa to najbrž naporno in težko. Kaj misliš, da bi se zgodilo, če bi povedala, da si v stiski, da ti je težko?
Ko bo težko, prosim pokliči na Tom telefon ali izberi njihov e-chat, enako tudi pri naši svetovalnici. Tu smo zate in ti res želimo pomagati.
Veselim se in komaj čakam, da ponovno berem tvoj zapis. Držim pesti, da boš zmogla narediti korak. Pomisli na svojo moč, na tvoj pogum.
Objem, res močan objem.
mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.