#to sem jaz

Vprašanje:

Nevem kaj naj

  • Te

    Terracotta pie

    Terracotta pie

    Objavljeno: 22 okt. 2025 14:13

    Kdaj pa kdaj namerno zelim dobit koke zasvojenost kot npr rezanje al pa eating disorder zarad tega kr hocem da se nekdo slabo pocuti zame. Pa vem da je narobe kr nekdo je šel skoz to jz pa hocm it skoz to sam za attention.

    Druga strvar. Od otrostva se spomnim da sem se pogovarjala sama sabo ampak zdaj se mi zdi da nemorm tocno nadzorirat. Kdaj slisim glas moje ucitlce al pa kakega sosolca. Nikol ne recejo kaj takega pa redko razumem kaj recejo. Potem zadnje case se počutim tak da gledam svoje življenje ne da ga zivim. In se tud kdaj pocutim tak kot da je to nex eksperiment. Da recimo moji starsi sam igralci ki raziskujejo kaj se zgodi v kakih primerih. Pa da so vojne fake sam da vidijo nevem mojo moralo ali reakcijo ali voljo do zivljenja v svetu kjer se med seboj ubijamo.

    Sodeluj v pogovoru

  • Uredništvo

    Živa Pirc

    Objavljeno: 23 okt. 2025 10:20

    Odgovor svetovalke:

    Pozdravljena,

    najprej bi ti rada povedala, da si zelo pogumna, ker si to napisala. Ni lahko priznati take misli in občutke, še posebej, ko se zdi, da jih drugi ne bi razumeli. To, da si se odločila spregovoriti o tem, je že prvi zelo pomemben korak, in kaže, da ti je mar zase, pa čeprav se ti morda zdaj ne zdi tako.

    Ko praviš, da včasih želiš imeti kakšno težavo, kot je rezanje ali motnja hranjenja, zato da bi nekdo opazil tvojo bolečino ali se zaradi tebe počutil slabo, to kaže, da v sebi nosiš veliko stiske in žalosti. Takšne misli se včasih pojavijo, kadar ima človek občutek, da ga drugi ne razumejo ali ne vidijo, a to ne pomeni, da bi bilo prav ali varno, da bi jih poskušala uresničiti. Želja po tem, da bi nekdo opazil tvojo bolečino, je čisto človeška in razumljiva – vsak si želi, da bi ga kdo res slišal in začutil. Ampak obstajajo načini, kako lahko to izraziš na varen način, brez da bi se pri tem poškodovala ali ogrozila svoje zdravje.

    Kar opisuješ: da se včasih pogovarjaš sama s sabo, da slišiš glasove učiteljice ali sošolcev in da imaš občutek, kot da ne živiš svojega življenja, ampak ga samo opazuješ je nekaj, kar vsekakor potrebuje več podpore in pogovora z odraslim strokovnjakom. Zelo je pomembno, da o tem čim prej spregovoriš z nekom, ki ti lahko pomaga. Najboljše, kar lahko zdaj narediš, je, da poveš za te občutke kakšni odrasli osebi, ki ji zaupaš – mami, očetu, učiteljici, šolski svetovalni delavki ali zdravniku. Lahko bi se obrnila tudi na TOM telefon (116 111) – tam te bodo poslušali brez obsojanja, anonimno in prijazno, kadar koli čutiš, da je preveč. Najbolje bi bilo, da bi skupaj z družino poiskali pomoč v lokalnem CDZOM.

    Vem, da se ti morda zdi, da je vse skupaj čudno ali da se ti “meša”, ampak to, kar doživljaš, je znak, da ti je trenutno zelo težko, ne pa da si  “čudna”. Tvoje misli imajo svoj razlog in pomen – in s pravo pomočjo si lahko to razjasniš.

    Želim ti vse dobro. Če imaš še kakšno vprašanje, sem tu na voljo zate.

     

    Živa Pirc, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Odgovori

Pravila uporabe spletne svetovalnice

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje