Nevem kaj naj

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

predlagam ti, da svoje vprašanje prebereš še enkrat … In potem razmisli in zapiši, kaj bi odgovorila svoji najboljši prijateljici oziroma nekomu, ki ga imaš zelo, zelo rada in bi se nate obrnil s podobno situacijo? Kaj bi mu svetovala? Prosim zapiši si odgovor. In ga preberi na glas. Predvidevam, da bi tvoj nasvet bil prijazen, srčen, sočuten. Lahko to prijaznost, mehkobo, srčnost, ki bi jo v nasvetu posredovala prijateljici, preneseš tudi nase? Predlagam, da odgovor prebereš še enkrat in v tem odgovoru dodaj v stavke svoje ime.

Prepričana sem, da si vse naredila prav. Učila si se, se po najboljših možnih močeh pri pisanju trudila za uspeh … In sedaj si razočarana? Čemu? Kako veš, da ni bilo dovolj?! Rezultatov še tako ali tako ni? Se ti zdi, da bodo le-ti boljši, če boš sama sebe vse dni, do razglasitve rezultatov »mrcvarila«, se dajala v nič, se sovražila? Se ti zdi, da je tvoje »samo-trpinčenje« koristno?

Na kaj imaš v tem trenutku vpliv? Menim, da zgolj na svoj trenutek, na »biti tukaj in zdaj« … Na svoje razmišljanje. Občutenje. Vedenje. Na dih in vzdih. Predlagam ti, da se posvetiš temu trenutku. Katere misli se ti pojavljajo? Ti koristijo? Jih lahko preoblikuješ v misli, ki ti bodo prijetne, prijazne? Pa tvoji občutki? Čustva? Kaj je tisto, kar čutiš? Predlagam, da greš v naravo, na sprehod. Da opazuješ življenje okrog sebe. Poslušaš ptičje petje. Opazuješ vse, kar te obdaja. Na ta trenutek namreč imaš vpliv. Počni, kar sicer počneš rada. Rišeš? Poslušaš glasbo? Se družiš s prijateljicami?

Moje mnenje je, da je življenje dragoceno, tudi zato, ker nas nenehno sili v prilagajanje spremembam … In nas izziva v soočanju s prilagajanjem tem spremembam …

Poskušaj svojo trenutno situacijo sprejeti kot izziv. Razmisli, kako bi lahko torej sama sebi pomagala, da bi se umirila, bila prijazna s sabo. Bodi srčna in mehka s sabo. Vsekakor si to zaslužiš. Tudi Bog, ki te ima rad, meni, da si to zaslužiš.

Drago dekle, pošiljam ti Pavčkovo pesem:

Spomladi do rožne cvetice,

poleti do zrele pšenice,

jeseni do polne polic,

pozimi do snežne kraljice,

v knjigi do zadnje vrstice,

v življenju do prave resnice.

A če ne prideš ne prvič ne drugič

do krova in pravega krova,

poskusi vnovič in zopet in znova.

(Popotnik)

… poskusi vedno znova in znova … V tem, da se umiriš… Se sočutno podpreš…

Vse dobro želim…

Polona Kunstelj, univ. dipl. socialna pedagoginja