Nevem kaj naj

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena Belokranjka!

Hvala, da si svoje vprašanje zapisala na našo svetovalnico. Praviš, da med sošolkami izstopaš s svojo telesno težo. Občutek imaš, da te ostale sošolke zasmehujejo. Pretresla te je tudi smrt v družini, pomislila si na samomor.

Ljudje smo si med sabo zelo različni – razlikujemo se po barvi polti, las, oči, po velikosti, obliki naše postave ter še in še. Nekateri so bolj suhi, drugi imajo močnejšo postavo. Najbolj važno je, da svoje telo poskušaš sprejeti in z njim lepo negovati. Poskrbi tudi za zdrav način življenja (uravnotežena prehrana, dovolj gibanja), kar pomaga, da se v svojem telesu počutimo dobro. Zavedati se moraš, da se tvoje telo še vedno spreminja, saj rasteš in odraščaš, zato se mi v tem trenutku zdi najbolj pomembno, da poskrbiš za uravnoteženo prehrano ter dovolj gibanja.

Žal mi je glede babice. Verjamem, da te je smrt potrla in povsem normalno je, da se v tem času pogosteje srečuješ z občutki žalosti, melanholije, morda tudi obupa, jeze. Žalovanje za bližnjimi je proces, ki traja kar nekaj časa. A ne skrbi, sčasoma se bo intenzivnost teh občutkov zmanjšala in upam, da te bodo lahko obdajali prijetni spomini, ki jih imata skupaj z babico.

Glede zasmehovanja sošolk pa ti svetujem naslednje. Poskušaj jim povedati, da te njihove besede zabolijo, da ti ob tem ni prijetno in da se počutiš slabo. Zahtevaj, da s tem prenehajo. V kolikor se stanje ne izboljša, pa lahko poiščeš pomoč odrasle osebe (npr. razredničarke, učitelja, ki mu zaupaš, šolske svetovalne službe), ki ti lahko pomaga razrešiti problem. Ni prav, da si tarča zasmehovanja, zato poskušaj doseči, da se to preneha.

Praviš tudi, da si večkrat pomislila na samomor. Veseli me, da je ostalo le pri mislih. Vsak izmed nas se namreč kdaj znajde v obdobju, ko nam je težko ali celo zelo mučno. Takrat je pomembno, da poiščemo pomoč in da v svoji stiski nismo sami – tako, kot si to naredila ti s tem zapisom na našo svetovalnico. Upam, da mi lahko verjameš, če ti povem, da je vredno prebroditi krizo in da je življenje vredno živeti. Zato bodi pogumna in še naprej uporabi svoje vire pomoči, ki ti lahko pomagajo premagovati ovire – prijateljice, ki jim lahko zaupaš, odrasle osebe, ki ti lahko pomagajo (družina, osebje v šoli), naša svetovalnica. Seveda pa ti vedno lahko pomagajo tudi strokovnjaki za duševno zdravje. Vabljena, da pregledaš našo spletno stran.  

Upam, da te moje sporočilo vsaj malo navdahne z upanjem. Ker mi ni vseeno zate, mi lahko vedno napišeš še kaj več; z veseljem preberem tvoje sporočilo. Vse dobro ti želim!

Lea Prinčič, mag. psihologije