Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

nevem

Tema: Odnosi v družini

  • g

    g

    g

    Objavljeno: 14 jun. 2026 19:21

    pozdravljeni, 

    JAZ RES NE VEM KA JE Z MANO NAROBE, pomoje imam neko nediagnostificirano duševno motnjo. Namreč s svojo širšo družino nimam ravno stikov, razen če je nujno. Danes praznujejo dedijevih 90 let. prvo kot prvo se hočm zjokat ker nism bla tm, ker jst mam res velik empatije za stare ljudi, razn za babi, ona je bi rekla kt en hudič ampak nekak je obsedena z mano, nevem, vedno pride k meni in me pograbi za obraz ter mi govori kako sem že zrasla. Sem namreč najmlajša v družini in me imajo vsi za enga mejhnga otročka, pa tudi pogovarjali se nismo že okrog 6 let). Ampak mene pa dedi zanima, vedno je bil tprjazn, sam pač on je ena copata. NEVEEM. In praznovali so tudi moja sestrična, teta pa bratranc. Sestrična je sestrine starosti in so vedno njo bl častil. Bratranec pa je moje starosti in so njega bolj častil kot mene, s tem da je 2krat metal kamne v mojo glavo ko sem bila 10 in 11. Noben ni nikoli naredil ničesar tudi moj oče, saj on že ne bo svojega dela družine skregal. Ampak mojo sestro pa res zaničujejo, pa sej gre men tud mal na živce, ampak se mi pa smili. Močno se mi smili. Boga je. Mene imajo mogoče radi samo ker sem kot "dojenček" v družini, ker sm najmlajša. No in ker so danes praznovali sem skozi okno kar prisluškovala, morm rečt da me prav zanima vse kar se jim dogaja. pa ne ker me briga ampak ker hočm bit boljša. Ne vem, vsa ta situacija me mede. Slišala sem kako sta sestrična in bratrance igrala na inštrumente in vsi so bili navdušeni in ploskali, in ne vem, ljubosumna sem, res sem. Pogrešam velika družinska praznovanja na vrtu za hišo in vse, vse pogrešam, in za nalašč grem nekam kjer je nekdo iz moje družine da me vidijo in v mojih mislih, obžalujejo da so se nehali pogovarjati z mano. To je nezdravo. Mene kar srce boli, s tem mislim fizićno in metaforično. nevem kako razložit RES ME BOLI. 

    nevem nimam ravno vprašanja samo nekomu sem to hotela povedat. 

    zelo bi mi pomenilo vaše mnenje

    pa se opravičila bi se za neurejenost tega spisa, ponavadi sem namreč lepobesedna oseba ki se lepo izraža in v šoli obožuje predmet slovenščine ter tudi popravja slovnične napake spisov in govora od ljudi, ampak tole je samo izbruhnilo iz mene in nisem imela motivacije in energije urediti.

    lep pozdrav

    g.

  • Uredništvo

    Sara Seršen

    Objavljeno: 17 jun. 2026 18:53

    Odgovor svetovalke:

    Lepo pozdravljena g.! 

    Hvala za tvoje sporočilo. Zelo dobro je, da si v trenutku, ko si čutila, da je vsega preveč, to nekam zapisala. V takih trenutkih res ni pomembno, ali je zapis slovnično urejen ali lepo oblikovan. Pomembno je, da si svoje občutke dala iz sebe. 

    Slišati je, da se te je opisani dogodek zelo močno dotaknil. Družina, tudi širša, je za večino ljudi nekaj zelo osnovnega in pomembnega — prostor, kjer si želimo biti sprejeti, opaženi in varni. Zato je povsem normalno, da lahko v situacijah izključenosti in oddaljenosti od družine začutimo močna in neprijetna čustva — žalost, jezo, ljubosumje, krivico, pogrešanje ali zmedenost.

    Bi ti bilo okej podeliti, kaj se je zgodilo, da ste s širšo družino prekinili stike? Kako pa se ob vsem tem počutiš doma in kakšen odnos imaš s svojimi starši — ali se lahko z njima o teh stvareh pogovarjaš, te slišita, razumeta?

    Zdi se mi pomembno, da če se še nisi, da se o teh občutkih pogovoriš z odraslo osebo, ki ji zaupaš - lahko je to starš, šolska svetovalna delavka, razrednika ali razredničarka ali kakšna druga oseba, ki ji zaupaš. 

    V odnosih nikoli ni vse odvisno samo od ene osebe. Na žalost ne moremo sami spremeniti odnosa, če za to ni želje tudi na drugi strani. Lahko pa poskušamo poskrbeti zase in za to, kako se odzovemo, ko nas nekaj močno vznemiri. To si na nek način že naredila s tem, da si svoje občutke zapisala. Če ti pisanje pomaga, je to lahko zelo dobra tehnika tudi v prihodnje. Poskusiš lahko tudi s kakšno vajo za umirjanje ali sproščanje, ki jo najdeš na tej strani: https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/?topic=38

    Vesela bom, če odgovoriš in nadaljujeva najin pogovor. 

    Lepo bodi,

    Sara Seršen, mag. psihologije

  • g

    g

    g

    Objavljeno: 19 jun. 2026 10:11

    ponovno pozdravljeni

    odnose smo prekinili okrog pandemije ker smo bili vsi doma in smo imeli vsi "poln kufr" babinih obsojanj in izjav. Res je bilo preveč pa še skupaj živimo v dvostanovanjski hiši, kjer sta stanovanji povezani z enimi vrati. Kasneje smo mi tja postavili omaro in prekinili stike. 

    Oči bi me nadrl če bi o tem želela govoriti z njim, ker sam pri sebi ne želi priznati da je "mamin sinko" (zato verjetno tudi živimo v tej hiši - zgradil jo je dedi in kasneje je tam oči preživel celotno otroštvo). Meni pa tudi naša lokacija ni všeč, vedno več je čudnih srhljivih ljudi, ki se zbirajo okoli. To niso le zgodbe, tudi sama jih vidim ko grem zvečer s psom na sprehod. Nevem. Komaj čakam da se odselim, ampak za to moram pa najti delo in sem res izbirčna. Vse kar študentski servis ponuja so neka dela v kavarnah kot natakar, jaz pa bi če smo specifični, delala v kakšni pisarni (tudi najmanjša dolžnost šteje samo da sem plačana) ali pa bi v kakšnem hotelu na zajtrku pripravljala pogrinjke in podobno. Kajti navsezadnje so mi všeč drage stvari in zato rabim bit uspešna. Upam da se vam ne zdi da sem neki razvajena smrklja ki samo želi denar. Ne jaz samo želim na svoje, poleg tega pa so stvari vedno bolj drage, zato me nekako noben ne more obsojat.

    Nevem kaj sem sploh otela povedat ampak ne, staršem ne morem govorit o tem.

    lep pozdrav :)

  • Uredništvo

    Sara Seršen

    Objavljeno: 26 jun. 2026 18:31

    Odgovor svetovalke:

    Lepo pozdravljena! 

    Sem vesela, da si se ponovno oglasila. 

    Hvala, da si še malo bolj opisala svojo situacijo. Iz tvojega zapisa se sliši, da so odnosi doma precej naporni in da že dlje časa živiš v okolju, kjer je veliko napetosti, neizrečenih stvari in občutka, da o določenih temah sploh ne moreš govoriti. Verjamem, da je to lahko zelo obremenjujoče. 

    Ob tem se mi zdi pomembno, da veš, da ti nisi kriva za konflikte med odraslimi. Odnosi med tvojimi starši in starimi starši so v prvi vrsti nekaj, kar bi morali urejati oni. Razumljivo je, da se te to dotakne, ker v tem okolju živiš tudi ti, vendar to ne pomeni, da je tvoja odgovornost, da te odnose rešiš ali popraviš. Na nekatere stvari doma žal nimaš veliko vpliva, četudi si želiš, da bi bilo drugače.

    Zato je lahko koristno, da se poskusiš čim bolj usmerjati v tisto, na kar pa lahko vplivaš. Na primer v stvari, ki jih rada počneš, v svoje hobije, v ljudi, ob katerih se počutiš dobro, v šolo, v razmišljanje o svoji prihodnosti in v postopne korake k večji samostojnosti. Želja, da bi se nekoč odselila in zaživela bolj po svoje, ni razvajenost. To je zelo razumljiva želja, ki jo ima veliko mladih ljudi in je del naravnega procesa osamosvajanja od svoje družine. 

    Ob tem bi te še vprašala, ali si morda že sama razmišljala, kakšne odnose bi si ti v prihodnje želela imeti z ljudmi iz širše družine? Če so odrasli med seboj skregani, to še ne pomeni, da moraš ti prevzeti njihove zamere ali izbirati strani. Sčasoma boš lahko vedno bolj sama presojala, s kom si želiš imeti stik in s kom ne. Pomembno je, da pri tem poslušaš sebe in razmišljaš, kateri odnosi so zate varni, prijetni in pomembni.

    Tudi glede študentskega dela se mi zdi dobro, da razmišljaš o tem, kaj bi ti bolj ustrezalo. Če trenutno na študentskem servisu ni objavljeno nič takšnega, kar bi ti bilo blizu, lahko poskusiš tudi sama pisati kakšnemu bližnjemu hotelu, podjetju ali pisarni in vprašati, ali morda potrebujejo pomoč. Lahko napišeš čisto preprosto sporočilo, da iščeš študentsko delo, da si pripravljena pomagati pri administrativnih opravilih, pripravi prostora, zajtrkov, urejanju dokumentov ali drugih osnovnih nalogah. Najslabše, kar se lahko zgodi, je, da ti odgovorijo, da trenutno nikogar ne potrebujejo. Morda bo nekaj zavrnitev, ampak lahko pa se zgodi tudi, da se nekje odpre priložnost.

    Lep začetek počitnic! :) 

    Sara

    Sara Seršen, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje

Mobilna navigacija