Vprašanje:
Nevem
Tema: Čustva, Žalost in depresija
-
A
A
A
Objavljeno: 04 sep. 2025 08:32
Minilo je ze 5 mesecev odkar me je punca pustila. Bili sva skupaj odkar sva bili 14 res je bila moje vse odrasli sva ena ob drugi. In zdaj ko je konec nevem vec kdo sem nevem kaj naj sama s sabo pogresam jo ampak me je blokirala povaod ker je bilo tudi njej tezko. Nisva vec v stikih se vedno nemorem dojet da je konec da so tri leta najinega odnosa sam koncana in nism zgubila sam punce tud najbolso prijatlco osebo k sm jo mela najraj in ji zaupala. Razlog je bil da je "zgubila feelinge" in zelela probat se druge ljudi dokler je mlada. Cakam ker vem da cas celi ampak ni bols sevedno ves cas razmisljam o njej. Nevem kaj naj nardim da jo prebolim samo zelim da neha bolet. Se vedno upam da se vrne. Kaj naj naredim kako naj jo prebolim?
-
Uredništvo
Sara Špiljak
Objavljeno: 11 sep. 2025 08:15
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena, A.
Najprej bi ti rada povedala, da si naredila zelo pogumen korak, ko si svoje občutke delila tukaj. Vem, da ti je hudo in da bolečina, ki jo doživljaš, včasih deluje skoraj nevzdržna. Popolnoma razumljivo je, da se tako počutiš – izgubila si ne samo punco, ampak tudi najboljšo prijateljico, zaupnico, osebo, ki je bila ob tebi v najstniških letih, ko človek šele odkriva sebe. Zato je normalno, da je praznina velika in da se ti zdi, kot da ne veš, kdo si brez nje.
Ob tem bi ti rada poudarila nekaj zelo pomembnega: prav je, da si vzameš čas za svoja čustva. Nič ni narobe, če še jokaš, če pogrešaš, če se ti misli stalno vračajo k njej. To je del procesa žalovanja za odnosom. Čeprav boli, je to hkrati tudi pot naprej.
Sprašuješ se, kako lahko ustrezno predelaš svoja čustva, da boš lahko šla naprej in tukaj je nekaj predlogov, ki ti pri tem lahko pomagajo:
piši dnevnik, kjer izliješ vse, kar čutiš – jezo, žalost, pogrešanje, spomine, vprašanja,
pogovarjaj se s prijatelji ali s kom, ki mu zaupaš – ni ti treba tega nositi sama,
ko pridejo težke misli, si dovoli jokati, ampak poskusi tudi preusmeriti energijo v nekaj, kar te polni – šport, ustvarjanje, glasba, sprehod, narava,
ne obsojaj se, ker še vedno upaš, da bi se vrnila. To je povsem naraven del procesa, a z vsakim dnem boš malo bolj čutila, da je pomembno, da skrbiš zase in da na prvo lesto postavljaš sebe.
Čeprav se zdaj zdi, da se vse vrti okoli izgube, te želim spomniti, da si še vedno zelo mlada. Še vedno odkrivaš, kdo si, kaj te veseli, kaj si želiš v odnosih. Pravi ljudje bodo še prišli v tvoje življenje – taki, ob katerih boš rasla, se počutila cenjeno in boš lahko spet zaupala. Morda ne danes in ne jutri, ampak bodo prišli.
Do takrat pa si daj potrpljenje in nežnost. Ko ti bo težko, si reci: »V redu je, da boli. V redu je, da si vzamem čas. Vsak dan, tudi če se mi ne zdi, naredim majhen korak naprej.« In verjemi, prišel bo trenutek, ko bo bolečina manjša, spomini bodo ostali, a srce bo pripravljeno za nove začetke.
Želim ti vse dobro,
Sara Špiljak, dipl. psihologinja (un)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.