nevem

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena.

Hvala, da si se obrnila na nas in nam zaupala svojo stisko.

Prekinitev odnosov, ki so nam veliko pomenili, nas vedno zelo prizadene in ponavadi rabimo kar nekaj časa, da to prebolimo in gremo naprej. Zato je povsem normalno, da se te je dotaknilo to, kar počne tvoja dolgoletna prijateljica in da si zelo žalostna, nesrečna in da ne moreš razumeti, zakaj širi laži in se tako obnaša. V življenju je tako, da veliko ljudi pride in gre, nekateri ostanejo več let, eni samo kratek čas, drugi pa nas spremljajo od mladih nog do starosti. Velikokrat ne moremo razumeti, da se nekateri lepi odnosi končajo in nas prijatelji zapustijo, ampak to se žal dogaja vsem nam, kar nas sprva sicer zelo prizadene, ščasoma pa izgubo nekako predelamo, navadimo se, da prijatelja ni več v našem življenju in zmoremo iti naprej.

Posebej težko je, ko si nekdo nekaj izmišljuje, ampak največ kar lahko narediš je, da si ti še naprej ti, ker bodo sošolci in drugi kaj kmalu spoznali, da se nisi spremenila ali pokvarila, kot bi tvoja prijateljica rada prikazala. Ko bodo videli, da si še vedno ista v redu punca, bodo začeli dvomit v njene besede. Ta pravi prijatelji ti bodo verjeli, ker te poznajo in tako se boš počasi spet postavila na noge. V osnovnih in srednjih šolah je žal veliko zafrkavanja, ampak ne glede na to, kako težko se na začetku zdi, otroci in mladostniki pozabijo in se kasneje lotijo koga drugega oz. se zgodi nekaj 'sočnega' komu drugemu in grejo naprej. Vedi, da se ne boš vedno tako počutila, spoznala boš, da je za prijateljico bolje, da ni v tvojem življenju, če je sposobna takih laži, ostali pa bodo po kakem mesecu, dveh pozabili in pozornost preusmerili na kaj/koga drugega.

Verjamem, da je stiska zelo huda in da bi raje umrla kot pa se soočala s to bolečino in zafrkavanjem, vseeno pa bi ti rada položila na srce, da je to prehodno in da boš čez čas zmogla iti naprej, tole s prijateljico pa bo samo še grenek spomin. Čeprav ti je trenutno zelo težko, obstajajo drugi načini soočanja s to težavo, kot pa končati življenje, v katerem te čaka še toliko lepega.

A imaš doma kakšno podporo ali pa mogoče kakšne druge prijatelje, bratrance, sestrične? Nekoga, ki bi ti stal ob strani zdaj, ko predeluješ te težke stvari. Najbolj pomembno je, da si z ljudmi, ki te razumejo in te imajo radi, da delaš stvari, ki jih rada počneš, torej da doživiš kaj pozitivnega, kar ti bo pomagalo premagati težke trenutke žalosti in obupa. Pomembno je, da se družiš, da vidiš, da je življenje kljub tej težavi vredno živeti in se imeti fajn.

Če misliš, da tega ne boš zmogla sama, ti toplo priporočam, da poiščeš strokovno pomoč in se za začetek pogovoriš s šolsko svetovalno službo ali pa da pokličeš na najbližji center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Na voljo pa so tudi zaupni telefoni, kamor lahko pokličeš v stiski: TOM Telefon (116 111; 12h-20h vsak dan), Klic v duševni stiski (01 520 99 00; 19h – 7h vsak dan) in Samarijan (116 123; 24h na dan). Ti ljudje so tam zato, da pomagajo mladostnikom v težkih stiskah, kot je tvoja.

Upam, da boš našla pomoč, ki jo potrebuješ, jaz pa ti želim vse dobro.

Srečno!

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije