Vprašanje:
Nerazumljiv odnos
Tema: Čustva, Komunikacija, Ljubezen in zaljubljenost
-
Mi
Miley
Miley
Objavljeno: 15 jul. 2026 11:54
Živjo!
Trenutno me skrbi odnos z mojim bivšim prijateljem, ki mi je mesec nazaj začel pomeniti malo več kot le prijatelj. Naj razložim. Prejšnje leto sva se začela družiti na eni veselici, kjer je on mene šprical in me še naslednjih nekaj mesecev zafrkaval, da sem bila mokra. Baje da sem mu bila všeč od takrat dalje. Potem smo šli skupaj na astronomski vikend, na katerem smo se resnično povezali in imeli lepo. Večinoma se je potikal okrog mene, uporabljal moj parfum, mi stikal po stvareh in celo omenil, da bi raje spal pri meni v sobi, vendar takrat temu nisem pridajala nekega velikega pomena. Tudi po taboru smo se pozdravljali, se družili in se skupaj smejali, ampak jaz resnično nisem misila, da si on želi imeti kaj z mano. Bila sem pripravljena, da bi bila z njim, a ker on ni nič naredil v tej smeri, sem se sprijaznila s tem, da sva pač samo prijatelja. Začela sem se družiti z nekaj drugimi fanti, med drugim tudi z njegovim prejšnjim najboljšim prijateljem, kar ga je očitno zmotilo, saj me je nehal pozdravljati in mi je celo rekel, da je to zato, ker se družim s tem njegovim prijateljem. Nekaj časa je bilo potem spet vse po starem, kar en večer pa mi je napisal, da je moker in mi v nekaj sporočili napisal ljubezensko pesem (že obstoječo), kar me je precej šokiralo in nisem vedela, kako naj reagiram in sem mu napisala, da si mora pač nekatere stvari zaslužiti. Ko me je naslednji dan vprašal, kaj naj bi to pomenilo, sem le skomignila z rameni in mu odvrnila, da naj si razlaga po svoje. Takrat sva nazadnje komunicirala v živo. Mesec po tem sem ugotovila, da do njega gojim malo močnejša čustva in me je skrbelo, zakaj se najin odnos slabša. Nekajkrat sem ga vprašala, pa je vedno odgovarjal, da je vse vredu in da se mu le zdi, da sva se malo oddaljila, kar me seveda ni zadovoljilo, saj je bilo očitno, da gre za nekaj večjega. Bil je celo na moji valeti (eno leto je mlajši) in se je zjokal???? Prijateljice so mi ves čas govorile, da brez prestanka gleda mene, ampak sem oseba z zelo slabim mnenjem o sebi, ki zelo težko verjame, da je komu všeč in si raje zanika, kot pa da vidi to, kar se resnično dogaja, saj sem bila že nekajkrat razočarana. No, uglavnem, nisem več prenesla tega, da je med nama taka vrzel, še posebaj zato, ker se nama je v tem šolskem letu toliko lepega zgodilo in sem preprosto zbrala pogum in mu priznala, kaj čutim do njega, vedoč, da so šanse za obojestransko naklonjenost zelo majhne, kar je bilo upravičeno, saj se je njegov odgovor glasil, oprosti, ampak ne počutim se isto. Bila sem žalosna, ampak sem se zavedala, da se v življenju redko kdaj zgodi, da se stvari obrnejo tako, kot pričakujemo. Najbolj me je zabolelo, ko je nekaj dni po tem mojemu prijatelju rekel, da mu grem že eno leto na k**** in da se je družil z mano samo zato, ker ni imel druge. Pa je bil on tisti, ki je želel mojo pozornost, mi konstantno kradel stvari in se podil okrog mene. Bila sem zelo razočarana in prizadeta, čeprav so mi prijatelji rekli, da je to rekel zato, ker je bil razočaran in obupan, saj nisem videla, da je zaljubljen vame in ni vedel, kaj naj naredi. Vendar se mi kljub temu zdi sebično, da se obnašaš, kot da ti je za nekoga totalno vseeno in ga poskušaš prizadeti le zato, ker ni opazil nečesa, za kar se mimogrede, niti nisi potrudil, da bi jaz videla. Nikoli ni neposredno pokazal, da bi mu bilo mar zame niti je kadarkoli rekel kaj v zvezi s tem. Po tistem si še komaj kaj snepava in se ne pogovarjava več, čeprav tako njegovi kot moji prijatelji trdijo, da je resnično bil zaljubljen vame in da je to le njegova reakcija na moje malce nonšalantno obnašanje. Zdaj so na nekem taboru in njegov najboljši prijatelj mi ves čas pošilja njegove slike in mi piše, da me on čaka in podobne neumnosti. Iskreno mislim, da se le norčujejo iz mene, saj njega vsa ta zafrkancija sploh ne moti, ponavadi se upira. Za nekatere je to dober znak, sama pa si nočem dajati lažnega upanja, ker toliko, kolikor mi je on pomenil, mi ni še nihče in nikoli ni bolelo tako, kot je zdaj.
Vseeno pa me firbec matra ali sem jaz res eno leto živela v lažeš in sem mu slepo verjela ter videla nekaj, česar ni bilo ali pa gre le za njegov ranjen ego, čez katerega ne more iti.
Se opravičujem za ta roman in hvala že vnaprej za odgovor,
Miley
-
kr
kr_ena_1
kr_ena_1
Objavljeno: 16 jul. 2026 09:14
iz usega napisanga: POZAB GA, ON NI PRAVI ZATE
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Ida Vraničar
Objavljeno: 20 jul. 2026 19:52
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena Miley,
najprej se ti bi rada iz srca zahvalila, ker si si si vzela čas in tako iskreno ter podrobno opisala celotno svojo zgodbo. Ob branju tvojega sporočila sem dobila občutek, da v sebi nosiš predvsem veliko vprašanj oz. dvomov, na katera si že nekaj časa želiš odgovorov. Zdi se mi, kot da poskušaš za nazaj sestaviti vse koščke vajine zgodbe in ugotoviti, kaj se je med vama pravzaprav dogajalo. Verjamem, da je lahko takšna negotovost zelo utrujajoča.
Če sem te prav razumela, se je med vama s prijateljem v zadnjem letu zgodilo veliko lepih trenutkov. Opisuješ, da je iskal tvojo bližino, želel biti v tvoji družbi, da ga je zmotilo tvoje druženje z drugim fantom, kasneje pa ti je poslal še ljubezensko pesem. Potem se je nekaj spremenilo. Začela sta se oddaljevati, ti si ugotovila, da do njega čutiš nekaj več, zbrala pogum in mu to povedala, njegov odgovor pa je bil drugačen, kot si si želela oz. pričakovala. Kasneje so prišle z njegove strani še besede, ki so te zelo prizadele. Povsem razumljivo se mi zdi, da se danes sprašuješ, kaj od vsega tega je bilo resnično.
Ob tvojem zapisu pa sem tudi opazila še nekaj drugega. Večkrat si omenila, da težko verjameš, da bi bila lahko komu všeč, da imaš slabo mnenje o sebi in da zaradi preteklih razočaranj pogosto raje podvomiš vase kot pa zaupaš temu, kar vidiš. Zanima me, ali se ti to dogaja tudi v drugih odnosih ali predvsem pri simpatijah? Se ti zdi, da hitro pomisliš, da si si nekaj narobe razlagala, tudi kadar ti drugi pokažejo naklonjenost? Zdi se mi, da nisi dvomila samo v njegova dejanja, ampak tudi vase.
Po drugi strani pa se mi zdi pomembno povedati, da iz tega, kar si opisala, nobena od naju ne more z gotovostjo vedeti, kaj je on v resnici čutil oz. čuti. Lahko je bil zaljubljen, pa tega ni znal pokazati. Lahko so bila njegova čustva drugačna, kot so se zdela tebi. Lahko so se skozi čas tudi spremenila, kar te lahko potem še dodatno bega. Enako ne moremo vedeti, zakaj je po tvojem priznanju rekel stvari, ki so te prizadele. Včasih ljudje, ko so prizadeti ali zmedeni, reagirajo na načine, ki prizadanejo druge. Ne pomeni pa to, da je bilo takšno vedenje v redu.
Ko sem brala tvoje sporočilo, sem dobila občutek, da iščeš odgovor predvsem na vprašanje Ali sem eno leto živela v laži? Sama pa bi te povabila še k nekoliko drugačnemu razmisleku. Kaj bi se zate spremenilo, če bi danes z gotovostjo vedela, da je bil res zaljubljen vate? In kaj bi se spremenilo, če bi izvedela, da ni bil? Mislim, da si na nek način že sama zapisala odgovor. Po eni strani opisuješ veliko stvari, zaradi katerih si verjela, da mu je bilo mar, po drugi strani pa si bila pozneje prizadeta zaradi njegovih besed. Morda ne gre toliko za to, katera od teh dveh razlag je "prava", ampak za to, da sta lahko hkrati možni obe. Da je morda nekoč nekaj čutil in da te je kasneje s svojim vedenjem vseeno prizadel.
Dotaknila bi se tudi njegovega najboljšega prijatelja, ki ti zdaj pošilja njegove slike in piše, da te čaka. Predstavljam si, da te to še dodatno zmede. Zanima me, kako se ob tem počutiš. Ti takšna sporočila dajejo upanje, te še bolj zmedejo ali ti pravzaprav otežujejo, da bi se od vsega skupaj počasi poslovila?
Ob vsem tem pa sem opazila še nekaj, kar se mi zdi zelo pomembno. Kljub temu da si vedela, da obstaja možnost zavrnitve, si zbrala pogum in mu povedala, kaj čutiš. Za petnajstletnico to ni lahko in ni majhna stvar. Potrebno je veliko iskrenosti in poguma, da nekomu razkriješ svoja čustva, čeprav ne veš, kakšen bo odgovor. Čeprav se ni izšlo tako, kot si si želela, mislim, da si zelo pogumna in ta pogum ohrani v sebi.
Za konec pa bi ti rada povedala, da ne mislim, da si eno leto živela v laži. Mislim pa, da si eno leto doživljala vajin odnos skozi svoje oči, on pa skozi svoje. Verjetno vseh odgovorov nikoli ne boš dobila in to je lahko zelo frustrirajoče. Včasih je najtežje sprejeti prav to, da ne dobimo dokončnih odgovorov na vsa naša vprašanja. To pa še ne pomeni, da so bili tvoji občutki napačni ali da si si vse skupaj izmislila. Tisto, kar si doživljala, je bilo resnično zate.
Morda je zdaj pomembnejše vprašanje to, kaj potrebuješ ti, zdaj. Kaj bi ti pomagalo, da ne bi več iskala odgovora pri njem? Kaj misliš, da bi ti v tem trenutku najbolj pomagalo (več distance od vsega skupaj, pogovor z nekom, ki mu zaupaš ali kaj drugega), da to nekako spustiš naprej (če si tega seveda želiš)?
Če boš želela, se mi lahko še oglasiš in razložiš, kaj trenutno čutiš in razmišljaš. Z veseljem ti prisluhnem.
Ida Vraničar, dipl. psihologinja (UN)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.