Nerazumevanje v šoli

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

pišeš, da si v stresni situaciji zaradi zaključevanja šolanja, hkrati pa navajaš, da ne dobiš podpore, ki bi jo potrebovala. Razumem, da se počutiš prizadeto, jezno in najbrž tudi zelo samo. Sama nosiš že veliko breme zaradi zdravja in negotovosti, potem pa dobiš še občutek, da ti v šoli ne verjamejo ali te obravnavajo, kot da si si stvari izmislila, to res boli in ni okej. To, da ti je včasih slabo, da potrebuješ pogovor in da si pod stresom zaradi mature, je za tvojo situacijo pričakovano, še posebej ob vsem, kar se ti dogaja.

Opisala si odnos s profesorico in svetovalno delavko, pri katerem imaš občutek, da govorijo o tebi za zaprtimi vrati in se počutiš, kot da te ne jemljejo resno ali ti ne znajo pomagati. Najverjetneje njun odnos kaže na to, da morda ne znata ali ne zmoreta dobro odreagirati na tvojo stisko. In to vsekakor ni tvoja krivda. Zraven je še matura, ki je že sama po sebi velik pritisk. Če dodaš še zdravstvene preglede in strahove, ki jih prinašajo, je popolnoma razumljivo, da imaš občutek, da je vsega preveč. V takih trenutkih se pogosto pojavijo misli, ki se ti pojavljajo: npr. "zakaj sploh še hodim v to šolo". 

Napisala si tudi nekaj o opustitvi šolanja ali izrednem šolanju. Razumem, zakaj razmišljaš o tem, ker želiš pobegniti iz okolja, kjer se ne počutiš varno. Vseeno pa bi bilo dobro, da si daš malo časa, preden sprejmeš tako veliko odločitev. Včasih si v največji stiski želimo čim hitreje ven iz situacije, ampak ni nujno, da je prva rešitev tudi najboljša dolgoročno. Mogoče obstaja tudi kakšna vmesna pot, kjer si lahko malo olajšaš pritisk, ne da bi takoj vse pustila. Ravno zato sem mi zdi tudi pomembno, da z vsemi težavami ne ostaneš sama s tem. Če svetovalna služba ni zanesljiva, to še ne pomeni, da nimaš pravice do podpore. Morda obstaja kdo drug v šoli ali doma, ki bi te lahko bolj slišal in vzel resno. V takih situacijah je včasih dovolj ena odrasla oseba, ki stopi na tvojo stran, da se stvari začnejo premikati.

Svetovala bi ti, da se obrneš na svojo osebno zdravnico, ki ti lahko pomaga najti pomoč naprej ali pa v lokalnem okolju kontaktiraš Center za duševno zdravje odraslih, kjer ne potrebuješ nobene napotnice. Za brezplačna svetovanja je na voljo tudi organizacija Posvet.

Tisto, kar si napisala na koncu, da ne vidiš več smisla hoditi v šolo, pa me malo skrbi; ne zato, ker bi bilo to nenavadno, ampak ker kaže, kako zelo si utrujena od vsega. Zato te bom čisto iskreno vprašala: ali se ti kdaj pojavljajo tudi misli, da ne bi več želela živeti ali da bi si kaj naredila? Če ja, je res pomembno, da o tem ne ostaneš sama in da to poveš nekomu v živo.

Želim ti vse dobro. Če imaš še kakšno vprašanje pa sem tukaj zate.

 

Živa Pirc, mag. psihologije