Neprimerna sporočila

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej bi ti želela pohvaliti, ker si opazila, da tvoja sestra potrebuje pomoč, in ker si prevzela pobudo, da ji pomagaš. To, kar si naredila z njenim telefonom in pogovorom, je korak v pravo smer, saj kaže na tvojo skrb in odgovornost.

Ko mladostniki pošiljajo neprimerna sporočila ali slike, to lahko včasih pomeni, da iščejo način, kako se povezati z drugimi ali občutiti sprejetost. V tvojem opisu se zdi, da se tvoja sestra sooča z izzivi, kot so težave s samopodobo in anksioznostjo, kar lahko vodi v vedenje, ki izhaja iz notranje negotovosti ali občutka osamljenosti. Takšna dejanja pogosto niso namerna, temveč so odziv na čustva, s katerimi se morda težko spopada.

Zato je res pomembno, da pristopiš k njej s sočutjem in razumevanjem. Tvoj cilj ni, da bi jo kritizirala, ampak da bi ji pomagala najti boljše načine za izražanje svojih občutkov in soočanje z njimi.

Tvoja skrb, da bi starši lahko odreagirali premočno ali nerazumevajoče, je popolnoma razumljiva. Vendar pa starši igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju podpore, ki jo tvoja sestra potrebuje, zato bi bilo smiselno, da jih vključiš v reševanje situacije. Morda lahko najprej razmisliš, kako jim zadevo predstaviti na način, ki bo poudarjal njeno stisko in potrebo po pomoči, ne pa obsojal njenega vedenja. Poudari, da si želiš, da bi ji pomagali skozi to težko obdobje, brez kaznovanja ali prehitrega sklepanja. Vem, da je prvi korak storiti zelo težko, vendar te res spodbujam, da zbereš pogum in pristopiš do staršev.

Glede obiska pri psihologinji se popolnoma strinjam s teboj – to bi bil zelo koristen korak, saj bi ji strokovnjak lahko pomagal pri obvladovanju negativne samopodobe, anksioznosti in vedenjskih težav. Če imaš občutek, da starši še niso pripravljeni na ta pogovor, bi lahko najprej sama poiskala strokovni nasvet (npr. svetovalno linijo: SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 24 ur na dan: 080 11 55 ali šolsko svetovalno službo), da bi dobila več podpore za to, kako pristopiti k staršem.

Pomembno je, da pri tem procesu ne nosiš vse teže odgovornosti sama. Tvoja sestra potrebuje širšo mrežo podpore, in čeprav si ti že naredila veliko, bo s strokovno in starševsko pomočjo lažje našla pot iz svojih težav.

Če pa čutiš, da je situacija preveč obremenjujoča ali potrebuješ še dodatno svetovanje zase, se tudi ti lahko obrneš na osebe, ki ti bodo lahko pomagali pri tem. Obrneš se lahko na šolsko svetovalno službo ali pa drugo odraslo osebo, ki ji zaupaš.

Želim ti veliko poguma pri tem, da narediš naslednje korake.

Vse dobro ti želim,

Živa Pirc, mag. psihologije