neprijetnost ob dotikanju

Živjo!

Jaz imam probleme z dotiki (stara sem 15).

Ne morem se dotaknit enih delov svojega telesa, ker dobim zelo zoprn občutek, želodec se mi obrne in po celem telesu me spreleti srh, neka omotica. Recimo zelo mi je neprijetno, če se dotikam svojih oči (ali si jih mencam itd.), ne morem se dotaknit svoje brade, ker mi postane zoprno (še posebej slabo mi postane, če se dotaknem jamice, ki jo imam na bradi), ne morem se dotaknit svojih ušesnih mečic (in si jih potegnit dol), tut predela tik pod ušesnimi mečicami se ne morem dotaknit, ob dotikanju enih žil na vratu mi je zoprno, ne morm se dotaknit svojih prsi (in jih gledat) ...

Zelo neprijetno mi postane tudi, če se teh predelov dotika nekdo drug na svojem telesu - dobesedno pogledam stran, ker dobim nek zoprn občutek, ne morem gledat tega. Enkrat se je na razredni uri učiteljica dotikala svoje ušesne mečice in si jo malo vlekla dol in meni je bilo tako neprijetno, da sem gledala stran pa jo samo poslušala. Moja sošolka je nosila zelo težke uhane, ki so ji vlekli ušesno mečico navzdol in jaz tega nisem mogla gledat, ker sem dobila izjemno neprijeten občutek.

Tudi ko se tuširam mi je neprijetno, ker se na enih predelih ne morem dotaknit svoje gole kože, prav spreleti me nek srh, strese me od nelagodja. Če je med mojo roko in mojo kožo neka tkanina, je še kar okej, nekako lahko prenesem.

Zoprn občutek dobim tudi, če bi se teh predelov na meni dotikal nekdo drug. Sem kar okej z dotikanjem drugih mene, ampak v neki zmernosti: rokovanje je v redu, trepljanje tudi, ostalo pa mi je neprijetno.

Tudi če samo pomislim, da bi se zgoraj naštetih predelov dotaknila, se mi obrne želodec in dobim tisti neprijetni občutek, ki ga imam takrat, ko se teh predelov res dotaknem.

Včasih mi je moteče tudi, če se dotikam drugih ljudi, ampak odvisno od človeka. Če je npr. moja sestra, je okej, če se rokujeva, objameva ..., ampak mi je pa karkol drugega zoprno. Zadnjič me je mami prosila, da naj okopam svojo mlajšo sestrico in mi je bil zoprn občutek, ko sem se je mogla dotaknit po trebuhu, hrbtu ... Pa v šoli smo se mogli v krogu dotaknit za roke in men je blo to zoprno, hotla sem si jih umit po tem, ampak ni blo nikjer nobenega umivalnika.

Ko pogledam npr. dlani od neke osebe in pomislim, da bi se me ta oseba z njimi dotaknila ali jaz nje, se mi obrne želodec. Pač zadnjič sem v razredu pogledala svojo simpatijo in sem nekako pomislila, da bi se me on dotaknil s temi dlanmi po obrazu in mi je ratalo kar neprijetno, stran sem mogla pogledat pa spremenit temo razmišljanja.

Poslušanje mojega bitja srca mi je isto neprijetno. Dobim nek tak zoprn občutek, sploh ga opisat ne znam. Zavedanje lastnega bitja srca ali moji goli prsti na moji goli koži in pod njimi srčni utrip je zame zelo neprijetna stvar. Isto problematično je, če gledam kak film in je v njem zelo glasno bitje srca neke osebe. To zelo začutim in dobim nek zoprn občutek.

Ne morem se tut dotaknit svojih žil, recimo na rokah.

Ko pridem v razred, me kakšne sošolke tudi večkrat objamejo in jaz vmes skoraj otrpnem, še posebej, če objema ne pričakujem. Vmes sam razmišljam, kdaj bo že konec.

Moja mami je zadnjič enkrat neki rekla o odvzemu krvi in me je spet neki spreletel po telesu pa ful sem se začela zavedat svoje leve roke na pregibu komolca (notranja stran - kjer ponavad vzamejo kri). Ta roka, predel, je naenkrat postala tako šibka, dobila sem nek tak občutek, kot da bi mi/mi bojo vzel kri. Tko mi je velikokrat, če kdo omeni kakšno bolezen, operacijo ... Spreleti me povsod po telesu in na tistem mestu dobim nek zoprn občutek.

Tudi ne morem gledat ljudi, ki kažejo fige oz. nekak prepognejo kazalec in prstanec skupaj, to mi je res neprijetno.

Kaj je narobe z mano? Zdi se mi, da to ni glih normalno, kaj mislite? Ali si to samo domišljam? Kaj naj naredim?

Lp