Neprijetno ob temi hrane

To je res občutljiva tema zame. Eno leto nazaj sem se odločila shujšati. In iskreno najhujša stvar kadarkoli jedla sem enkrat na dan in izgubljala 1 kg na dan, vedela sem da to ni normalno ali zdravo ampak sem bila kot "odvisna" od tega da moram shujšati velikokrat sem jedla le po 200 kalorij na dan včasih celo nisem jedla nič. Seveda sem shujšala zelo veliko in dobivala sem veliko komplimentov od mojih vrstnikov in moje mami in tudi kakšnih drugih odraslih oseb. Ljudje so me imeli rajše kot prej preden sem shujšala. Ampak sem bila lačna, RES lačna in izgubila sem menstruacijo. Mami sem povedala problem in rekla je da naj preneham s hujšanjem in se vrnem na normalno prehrano. Normalne prehrane nisem več poznala nisem vedela kaj je preveč in kaj premalo razmišljala sem v hrani veš čas:kdaj bom naslednjič jedla kdaj nebom, ali sem danes preveč pojedla, tehtanje... vse to vsak dan. Ker sem se tako premalo prehrenjevala sem seveda začela jesti ogromne količine hrane ki jo je moje telo pogrešalo in seveda tudi jaz. Počasi sem prišla na težo na kateri sem bila prej in na kateri sem trenutno. Nisem res sigurna kako izgledam ampak drugim ljudem ven da sem debela saj ni več komplimentov in hvaljena. Iskreno me je sram. Saj ljudje sami vidijo da sem se očitno zredila. Prijateljica mi je govorila da jo skrbi zato ko sem zelo malo jedla a zdaj...mislim da sem ji grda in grozna. Isto z mojo mami  šle sve v trgovino za poletna oblačila in jaz sem bila v joku saj nisem marala kako izgledam v katerem koli oblačilu. Moja Mami mi je rekla naj se skuliram in da če si tako nisem ušeč naj naredim kaj glede tega. To bo v moji glavi za vedno nevem če bom to kadar koli pozabila. Razumem da ji ni bilo všeč kako njena hčerka joka zaradi same sebe saj mi je to kasneje tudi povedala da je ona zadrževala solze ko me je gledala kako jokam kar razumem saj ona sama ima težave s svojim teleson in je je imela od otroštva..ampak lahko bi se vsaj opravičila. Sošoleci mi govorijo da sem debela in iskreno imam samo 1 prijateljico. Ta tema o izgledu telesa mi je tako težka tudi zaradi tega ker sem poslušala komentarje o svojem telesu od kar sem bila stara 9. Takrat se je vse začelo. Še zdaj dobivam veliko komentarjev in kadarkoli katerakoli moja zelo suhe sošolke govorijo da so debele kar nismo mi gre na jok...jaz sem veliko večja od njih in kaj so potem šele mislijo o meni. Kadarkoli je omenjena "prehrana" ali "debelost" mi gre kar na bruhanje. Grozno je sovražim to temo in sovražim ko ljudje govorijo da nemarajo kako so debeli pred mano in se delajo da nisem velikokrat večja od njih. Mami tudi kdaj kaj reče na temo hrane in o mojem prehranjevanju in jaz to seveda ujamem vse na slab način saj sem do zdaj slišala le slabe komentarje o meni in hrani amoak ona nesmisli nič na slab način *vsaj ona tako pravi) in mi reče da imam resne probleme glede tega in "travme". Kadarkoli mi kdo kaj želi povedati kaj na tem področju postanem zelo jezna in žalostna h krati in razumem kako lahko to ostale ljudi moti včasih jih celo nadiram. Nimam ravno uprašanja ampak želela sem to deliti z nekom saj tega nisem še nikoli nobenemu povedala in res bi rada tej eni moji prijateljici ki mi je zelo blizu ampak vem da je to ne zanima. Hvala da ste me poslušali.

Hvala za hiter in jasen odgovor in da ste me poslušali. Na žalost sem te moji prijateljici že enkrat povedala kako se počutim ampak glede nekaj nečesa drugega ne o tem kar sem napisala tu, opazila sem da ni zainteresirana v to ker ni taka oseba da bi ji ljudje govorili kako se počuti in to čisto razumem zato ji raje kaj takega ne govorim. Je pa res da sem jaz vedno ti zanjo ko me potrebuje saj ima tudi svoje težave ampak če ona ni tak človek za poslušanje potem menim da moram to pač spoštovati. Še enkrat hvala za odgovor saj mi je zdaj kar odleglo da sem lahko to nekomu povedala.