Vprašanje:
nenehna žalost, starši mi ne dajejo upanja
Tema: Čustva, Komunikacija, Odnosi v družini, Razmišljam in imam stališča
-
vz
vztrajnapunca
vztrajnapunca
Objavljeno: 09 apr. 2023 09:09
Pozdravljeni!
Imam veliko težav in ne vem komu se naj drugemu izpovem kot vam, ker se pač mojim staršem ne morem izpovedati. Velikokrat se počutim kot, da sem čisto na dnu in ni več izhoda. Moja največja želja oz. sanje so, da bi dobila psa. Želim si ga že več let. Zaradi tako močne želje se včasih začnem jokati, sprejokala sem se cele popoldneve zaradi psa in da ne naštevam več. Vedno sem žalostna in brezvoljna, ker si psa tako želim potem me starši vprašajo zakaj sem taka žalostna in povem, da zato ker si želim psa oni pa meni, da naj ne sanjam. Res mi ne dajejo upanja za psa in em skrbi, da se mi sanje ne bodo uresničile. Ne preostane mi druga kot, da si na spletu najdem motivacijske misli, ki me držijo gor, ker če jih ne bi našla bi bila verjetno v depresiji. Vem, da ni vredno, da sem žalostna zaradi tega ampak moja želja je tako močna, da mi že včasih ob misli na psa pridejo solze iz oči. Ko so se v šoli sošolke pogovarjale, da je ena dobila psa sem želela skočiti skozi okno. Problem je tudi, ker nimam prijateljev nekaj dosti samo 1 prijateljico ostale so bile pač slabe in preprosto ni šlo in zdi se mi, da bom tudi to 1 kmalu izgubila, ker se malo nesramno in nespoštljivo vede no mene. Problem je tudi, da živimo v starem stanovanju in blok je zelo grd in star in ko me nekdo vpraša kje živim povem tu pa tu bi se najraje pogreznil v zemljo od sramu. Tudi sram me je, ko nekdo pride k nam na obisk, ker živimo v takem grdem. Tukaj mi je nevzdražno počutim se kot v domu za upokojence med temi starimi in neprijaznimi sosedi. Res ne želim obupati nad tem, da si želim psa ampak mi starši govorijo, da ga ne bom imela niti ko bom odrasla, ker so oni tako rekli. Ogrmono stvari mi ne pustijo ne pustijo mi čevljev, ki si jih želim, ker pač staršem niso všeč, ne pustijo mi, da si sama izberem oblačila v trgovini izbirajo mi z kom se bom družila zaradi takega dejanja mojih staršev sem izgubila prijatelje skrbi me tudi, da ne bom imela partnerja in bom za vedno samska in da se mi ne bo nič uresničilo. Tudi rekli so mi, da ne bom smela imeti svojega avta ko bom odrasla še čudno, da mi pustijo, da si sama izbiram kaj bom jedla za zajtrk.
Hvala vam za odgovor!
-
Uredništvo
Ana Lampret
Objavljeno: 15 apr. 2023 11:37
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena,
Če sem te prav razumela, se počutiš obupano, ker starša ne upoštevata tvojih želja. Dosti se primerjaš s svojimi sošolkami in prijateljicami, pri čemer ugotavljaš, da imajo one stvari, ki jih ti nimaš oz. ti jih starša nočeta priskrbeti. Od prijateljic si se v zadnjem času tudi oddaljila, zaradi česar se počutiš osamljeno.
Razumljivo je, da se počutiš slabo, ko ti starša narekujeta, kako naj bi živela svoje življenje – kako naj bi se oblačila, s kom naj bi se družila ipd. Odraščaš in stvari bi rada počela po svoje, onadva pa ti stvari prepovedujeta – zdi se ti, da nimaš možnosti izbire, ki jo imajo drugi.
Morda bi bilo dobro, da se z njima pogovoriš in ju vprašaš, kaj je v ozadju njunih odločitev – morebiti tega ne počneta samo zato, ker pač lahko, ampak je v ozadju (po njunem mnenju) dober razlog. Verjetno starša tega ne počneta, ker bi te rada ujezila, pač pa resnično verjameta, da je to zate dobro. Ko boš vedela, zakaj ti nekaj prepovedujeta, boš lažje presodila, ali je njun razlog utemeljen ali ne, prav tako ju boš, v primeru da je razlog neutemeljen, lažje prepričala v nasprotno.
Praviš, da se sramuješ vašega stanovanja in posledično k sebi ne želiš povabiti svojih sošolk. Stanovanjska situacija je v Sloveniji zelo težka, stanovanja so draga, sploh če živite v večjem mestu. Morda bi si tudi tvoja starša želela zamenjati stanovanje, pa tega zaradi finančne stiske nimata možnosti storiti. V takšnem primeru lahko razmisliš, kaj bi lahko naredili, da bi se v obstoječem stanovanju bolje počutila – morda bi lahko spremenili postavitev pohištva, se znebili odvečnih stvari, okrasili zid z nalepkami oz. posterji ipd. Zagotovo obstaja kakšen način, kako spremeniti stanovanje, da bi se v njem vsaj malo bolje počutila in bi ti bilo lažje povabiti prijateljice na obisk.
V kolikor imate majhno stanovanje, je tudi psa veliko težje imeti. Pes od lastnika zahteva dosti truda, časa, prostora in denarja – morda tvoja starša skrbi, da bosta morala zanj v glavnem skrbeti sama in si nočeta na skrb nakopati še ene stvari. Poskusi ju vprašati, kaj ju glede psa najbolj skrbi in ali obstaja možnost, da bi psa vseeno lahko imeli (kako bi lahko ti prispevala k skrbi zanj, kje v stanovanju bi ga lahko imeli, kdo bi ga peljal na sprehod ipd.).
Omenjaš, da se pogosto počutiš obupano in se ti zdi, kot da ni izhoda. V kolikor to občutiš vsakodnevno, bi bilo dobro to zaupati svojim staršem, skupaj pa bi poiskali strokovno pomoč. Če se ti zdi, da staršem tega res ne moreš zaupati, se lahko obrneš tudi na svetovalno delavko na vaši šoli – skupaj bosta presodili, kaj bi bilo najbolje narediti in ali bi bilo smiselno poiskati strokovno pomoč. Brezplačne vire strokovne pomoči lahko najdeš tukaj.
Upam, da sem ti z odgovorom kakorkoli pomagala. Spodbujam te, da nam v primeru občutkov obupanosti in brezizhodnosti še kaj pišeš.
Lepo bodi,
Ana Lampret, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.