nemorem več

Pozdravljena, obupana,

prebrali smo tvoje sporočilo in ga takoj posredovali svetovalki - psihologinji, ki bo nanj kmalu odgovorila.

Medtem, ko čakaš na odgovor, ti sporočamo še druge možnosti virov pomoči.

Ni treba, da si v stiski sama.

Uredništvo #Tosemjaz

Odgovor svetovalke:

Spoštovano dekle,

žal mi je, da ti je tako težko, da razmišljaš o smrti. Omenjaš samomor, ki je zelo resno dejanje. Kako pogosto razmišljaš o smrti oz. o tem, da te ne bi več bilo? Je to vsak mesec/teden/ tu in tam/ vsak dan? Kako dolgo že trajajo te misli? Kaj je tisto kar te v tem trenutku najbolj bremeni?

Si morda svoje misli že zaupala kakšnemu strokovnemu delavcu (osebni zdravnik, psiholog, šolska svetovalna služba, psihoterapevt, skratka nekdo, ki mu lahko zaupaš)? V tvojem primeru se mi zdi nujno potrebna strokovna pomoč. Vedi, da samomor ni, ne more in ne sme biti rešitev, saj so vsi izzivi, težave, ki si jim priča, začasni in rešljivi. Morda boš že danes dobila odgovor na situacijo, ki se dogaja v tebi in se boš bolje počutila. Zaupaj v svojo moč in potencial, ki je v tebi, da se bolečina zmanjša ali celo izgine. Odloči se za življenje. Poišči tiste drobne stvari v sebi in okrog sebe, zaradi katerih si lahko že ta trenutek hvaležna. Prosi za pomoč in podporo, brez pomislekov in sramu saj si ju zaslužiš, točno takšna, kot si.

V pojmu pomoč se skriva besedica MOČ, ki je znamenje poguma.

Kadar se znajdeš v stiski in razmišljaš o samomoru, o tem NUJNO obvesti nekoga, ki mu zaupaš in o tem odkrito spregovori. Lahko pokličeš tudi na telefon 01 520 99 00 (vsako noč, med 19. in 7. uro zjutraj). Svetovalci ti bodo po telefonu nudili zaupni pogovor in ti pomagali poiskati poti iz tvojih težav. Dodajam še dve telefonski številki, ki se jih lahko poslužiš, če boš v hudi stiski:

•    TOM telefon (116 111 – vsak dan, od 12:00 do 20:00)
•    Zaupni telefon Samarijan (116 123 – 24 ur na dan, brezplačno, anonimno)

Toplo priporočam tudi ogled te spletne strani: https://zivziv.si/razmisljam-o-samomoru/

Si edinstvena in neponovljiva, nihče in nič na tem svetu ni vredno, da bi končala svoje življenje! Nikoli nisi sama, tukaj smo zate, vedno. Kadarkoli lahko tudi na tem portalu napišeš svoja vprašanja, dileme in razmišljanja.

Objem in vse dobro iz srca,

Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij

Odgovor svetovalke:

Spoštovana,

hvala za tvoj odziv. Žal mi je, da se tako počutiš. V tem trenutku te preplavljajo občutki, ki so zelo močni in verjamem, da ti je zelo hudo. Svetujem ti, da se nemudoma odpraviš do prve osebe, ki ji zaupaš - so to starši, morda kakšna prijateljica, soseda, stari starši? Ko iskreno spregovoriš o občutkih, se običajno umirijo in lahko odkriješ tudi druge poti. Popolnoma nič na tem svetu ni vredno, da bi končala svoje življenja, za vse obstaja rešitev.

Z osebo, ki ji zaupaš, se nujno odpravita do pristojne urgentne psihiatrične bolnišnice. Če v bližini nimaš nikogar, lahko pokličeš tudi TOM telefon (116 111) ali zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (116 123), kjer se boš pogovorila s strokovnjakom.

Pomisli na pozitivno stran življenja, kaj je tisto, kar je v tebi nazadnje spodbudilo veselje, radost? Katera je tvoja najljubša dejavnost, ustvarjanje, šport? Odloči se za življenje. Ni mi vseeno zate in rada bi, da bi bila varna. Lepo prosim, da se takoj odpraviš po pomoč. Kdo je tista oseba, ki ji najbolj zaupaš? Pojdi do nje ali jo pokliči in spregovori o svojih občutkih in skupaj lahko izoblikujeta varnostni načrt, ki bo preprečil tvoje trenutne temne misli, ki so minljive, verjemi mi.

V pričakovanju tvojega odgovora te toplo pozdravljam in objemam,

Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij

Odgovor svetovalke:

Spoštovana,

v času prazničnih dni sem veliko mislila nate. Hvaležna bi bila, če bi uspela z menoj deliti kako se trenutno počutiš. S kom in kako si preživela prejšnji konec tedna? Kdo je tista oseba, ki ji najbolj zaupaš? Kaj najraje počneš?

Vesela bi bila vsakršnega povratnega sporočila, saj mi je mar zate. 

Prijazen pozdrav,

Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij

Odgovor svetovalke:

Spoštovana,

hvala za tvoj odziv. Veliko sem razmišljala o tebi in tvoji situaciji, saj me je skrbelo zate. Poiskala si pomoč - to je prvi korak k spremembi tvojega počutja in stanja, v katerem se trenutno nahajaš. Kdo je bila tista oseba, ki te je spremljala do psihiatrične bolnišnice? Kje bivaš trenutno, ko čakaš na hospitalizacijo na odprtem oddelku? Verjamem, da so občutki zelo močni, a imej v mislih, da so tudi minljivi. Vsak posameznik se lahko tekom svojega življenja znajde v situaciji, ko je stiska zelo huda. Takrat je ključno, da imamo na voljo dovolj ustrezne pomoči. Stisko je mogoče rešiti in želim te opolnomočiti, da zdržiš do hospitalizacije, saj se bo stiska ob pomoči zagotovo umirila. 

Prosim deli z mano kako preživljaš te dni, ko čakaš na hospitalizacijo - si že poskusila s kakšno tehniko sproščanja (meditacija, vizualizacija...)? Vsakič, ko te primejo črne misli, jih poskusi odgnati, tako, da se z nekom pogovoriš ali jih vsaj zapišeš. Ti občutki so tako rekoč oceanski - občutek brezmejnosti in enosti, a se ga da s pomočjo tehnik, pogovorov in morebiti tudi zdravil (psihiater oceni, če so le ta potrebna) razbliniti. 

Svoje počutje lahko mirno zapišeš tudi na tem portalu in ti bom odgovorila v najkrajšem možnem času. V mislih sem s teboj.

Objem,

Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij

Pozdravljena, obupana,

tudi v uredništvu veliko mislimo nate.

Prejela si že odgovor svetovalke na svoj zapis.

Pišeš, da se soočaš z nevzdržnimi občutki, ki se krepijo tudi po hospitalizaciji, zato ti predlagamo, da se sama ali s starši obrneš na bolnišnico, da se ti bo čim prej organizirala hospitalizacija na odprtem oddelku.

Morda lahko v vmesnem času, ko čakaš na hospitalizacijo, podporo v živo poiščeš tudi v katerem od Centrov za duševno zdravje mladostnikov ali celo v svetovalnicah Centra za psihološko svetovanje Posvet. 

Prijazen pozdrav iz uredništva.

Odgovor svetovalke:

Spoštovana,

hvala, da si se ponovno oglasila in zapisala malo več o svojih občutjih. Pri jemanju terapije, kot so antidepresivi in antipsihotiki, se je potrebno zavedati, da učinek zdravil ne nastopi takoj, vendar traja od 3 do 6 tednov, da je vidna sprememba na telesu oz. umu. Pri pomirjevalih in uspavalih je drugače, saj je učinek viden takoj oz. zelo hitro. Zelo pomembno je, da terapijo jemlješ v skladu z navodili psihiatra in da se jih res striktno držiš.

Navajaš, da si se včeraj pogovarjala s tvojo psihologinjo, kjer si veliko jokala. V kolikor čutiš, da moraš napetost sprostiti z jokom, to preprosto stori, saj  se na ta način delno razbremeniš teže, ki jo nosiš v sebi. Vsa živa bitja občutimo žalost, tudi živali. Večina sesalcev izraža žalost, razočaranje ali jezo na svoj način. Človek pa je edino bitje, ki je naučeno, da bi moral svoja čustva brzdati ali jih potlačiti, vendar to ni dobro. Jok je nekaj, kar bi si morali večkrat privoščiti, če se želimo iskreno izražati. Tlačenje čustev (tudi zaviranje joka) lahko nadalje povzroči psihološke in fizične težave, zaradi blokad na čustveni strani, ki se lahko nato prenesejo tudi na fizično raven. Imej v mislih, da je jok zdravilen in bi moral biti tako naraven, kot je naš smeh, če tako v tistem trenutku čutimo. Če v telesu čutiš napetost, je to običajno zaradi potlačenih čustev, ki se nabirajo v tebi. Da bi jih opustila, ni dovolj, da to storiš le z mislimi, ampak je treba to storiti tudi fizično – s solzami, ki želijo na plano. Z jokom lahko tudi ugotoviš kaj se skriva za tvojimi emocijami in na telo blagodejno, očiščevalno deluje.

Praviš, da imaš prilagojen pouk – mi lahko poveš kaj več o tem, kako to izgleda? Lahko mi preprosto opišeš en tvoj običajen šolski dan. Verjamem, da se ob tem počutiš nelagodno. Ali tvoji sošolci in profesorji poznajo tvojo trenutno situacijo?

Pletenje zapestnic se mi zdi odlična ustvarjalna ideja za sproščanje in kot opažaš tudi sama – ti zelo pomaga, da se zamotiš in tako rekoč v mislih pobegneš v drug, boljši svet. Prav tako je zelo priporočljivo poslušanje glasbe, saj ima dokazan terapevtski učinek, ob katerem se sprošča hormon oksitocin (hormon sreče, ljubezni), ki s svojim delovanjem znižuje strah, krvni pritisk in raven stresnega hormona kortizola. Katera pesem se ti trenutno (pogosteje) vrti v glavi?

Ooo, poezija o čustvih, čudovito! Z največjim veseljem bi prebrala kakšno tvojo poezijo, bi jo bila pripravljena deliti z mano? Sama sem namreč jezikoslovka in tudi pišem zgodbe, pesnitve, zato me to področje zelo zanima.

Ste na zadnjem pregledu oz. posvetu s psihiatrom govorili kaj o časovnem okviru? Približno koliko časa bo še trajalo, da se tvoja hospitalizacija na odprtem oddelku realizira?

Resnično sem hvaležna za vsak tvoj odziv, zato mi kar piši. Vedi, da si zelo pomembna in edinstvena, zato vztrajaj in tudi pri tebi se bo kmalu pokazala luč na koncu tunela.

Iz srca ti želim vse dobro,

Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij

Odgovor svetovalke:

Spoštovana,

hvala za tvoje sporočilo. Najprej še moj odgovor na tvoje prejšnje sporočilo - z velikim veseljem bi prebrala tvoje pesmi, besedila o čustvih in občutjih, četudi so boleča in kruta. Zapisi občutij so zelo učinkovit način izražanja stiske in hkrati osvobajajoč, saj jih tako rekoč preliješ na papir, da se žalost/jeza oz. katerokoli čustvo, ki ga nosiš v sebi, vsaj malce omili. 

Žal mi je, da se tvoje stanje po odpustu iz bolnišnice ni niti malo izboljšalo. Če prav razumem, imaš dogovorjen termin pri psihologinji čez 3 tedne, pri psihiatru pa čez 2 meseca? Navajaš celo poslabšanje, še bolj intenzivno samopoškodbeno vedenje in zlorabo odvajal. Glede na opis tvojega trenutnega stanja, menim, da je nujno potreben čimprejšnji obisk pri enem izmed strokovnjakov.

Če nam zaupaš od kod prihajaš, ti lahko tudi pomagamo s konkretnimi usmeritvami kam po pomoč.

Na splošno pa svetujemo, da pokličeš v svetovalnico Posvet, kjer nudijo brezplačno psihološko pomoč, brez napotnice in čakalnih vrst. Svetovalnice so v večih krajih po Sloveniji: http://www.posvet.org/kontakt

Obstajajo tudi plačljive oblike pomoči, vendar ne vem, če imate doma možnost, da ti omogočijo psihoterapijo?

V kolikor prihajaš iz Ljubljane, imajo tudi brezplačno terapijo/nudenje pogovora pri Društvu Projekt Človek, kjer omogočajo takojšnjo vključitev. Prosim pogovori se z mamo in najdita strokovnjaka, ki ti bo pomagal predelati trenutna huda občutja. Vedi, da si v tem nisi sama.

Prijazno te vabim, da kadarkoli pišeš na ta portal. Življenje je eno samo in ti si edinstvena. S skupnimi močmi lahko premagaš svojo stisko. 

Močan objem,

Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij