nekaj uprasanj in najboljsi prijatelj

Pozdravljeni,

imam najboljšega prijatelja, ki je bdw tudi moj sosolec že 3 leta. Že v prvem letniu sva se zblizala, se pogovarjala sicer ne nevem kako veliko.. ampak sva se. Biu mi je tudi vsec 2 leti torej v prvem in drugem letniku in sem ves cas upala da med nama bo kaj saj mi je vracal "tiste" siglane in tudi vsi ostali so govorili da sem mu usec. V drugem letnku se je najino zaupanje se okrepilo in postala sva najboljsa prijatelja, povedala sva si veliko stvari za katere ni vedel nihce,...in tako sem izvedela tudi da je imel med poletjem punco, naso sososolko. Ker me je zanimalo mi je use pojasnil kako je prislo do tega in zakaj se je koncalo...in v tem casu sem veliko premisljevala in tudi moja custva potlacila saj sem sprejela da ga je boljse imeti kot dobrega prijatelja kot pa da ga izgubim. V osnovni soli je sel cez tezko troletno odobje saj je imel eno bolezen-delno psihicno od katere ima se sedaj posledice-to mi je povedal sam in pa tudi njegova mami s katero sem v zelo dobrih odnosih.. Ves cas si stojiva ob strani in drug drugemu pomagava cez use težave in tudi ko je najtezje mi vedno pove da sem izjemna oseba katere se ni spoznal taksne kot sem jaz in da bo vedno tu zame naj bo karkoli, pomagal mi bo ce bo le lahko. Sedah sma v tretjem letniku, on ima punco, mene pa je pred kratkim pustil fant, ki je nas sososolec in se tudi druzi z mojim najboljsim prijateljem. Narazen sma sla tako 2 meseca nazaj in sedaj je zacel o meni govorti stvari ki ne drzijo skratka izmisjotine in drugi mu vrjamejo zato velikokrat dobivam vprasanja o tem ce drzi....

Skratka imam nekaj vprasanj, ki niso povezana med sabo, vendar sem hotela mojo situacijo najprej nekako pojasniti in se opravicujem ker nisem povedala na krajse. Torej

1. kaj naj naredm s svojim bivsim fantom da neha okrog govorit lazi, ko sma sla narazen sma rekla da bova prijatelja se naprej se celo on je dau pobudo da me noce izgubiti in ce sva lahko prijatelja...in oba sva se strinjala. Potem tako 3 tedne je to nekako se slo ko sva se videla sva se pozdravila, vcasih pogovarjala nato pa se me je opazno zaceu izogbati, se nehal pogovarjati z mano in na koncu sem slisala o stvareh ki jih govori okrog. Ob tem mi je zelo neprijetno in me je strah saj imam že podobno slabo izkusnjo v zvezi s tem iz preteklosti. Pogovorila sem se ze s starsi in jih prosila za nasvet kaj naj storim pa so rekli da naj se ne sekiram saj sama najbolje vem kaj je res in kaj ne drugace pa se naj poskusim pogovoriti z njim kaj mu je in se pozanimati zakaj je postal tak saj ga tudi moja starsa dobro poznata, ker sva bila skupaj eno leto.Problem pa je ker se on noce pogovarjati usakic ko sem hotela do njega je samo seu in me ignoriral jaz pa nevem kaj naj saj hocem da se to neha po drugi strani pa bi rada razumela njegovo vedenje.

2. moj najboljsi prijatelj ima ucasih veliko problemov, ki mi jih zaupa da mu pomagam najti resitev in mu stojim ob strani. Kadar pa so problemi tezji ali pa jih je vec se vedno zapre v sebe in pravi da ni nic, ko pa mu povem da vem da nekaj je in da mi ni useeno zanj ker ga poznam in bi rada pomagala vedno odgovori samo npr z ja, ok, mhm...Poznama se res zelo dobro, tako da ucasih med nama ne rabi biti izrecena nobena beseda in vema kako se kdo pocuti saj se poznama po obnasanju, izrecenih besedah, kretnjah...skratka vsem. Kadar pride do taksne situacije mu vedno napisem da mi ni useeno zanj in da ce bo karkoli rabil sem vedno tukaj in lahko pove, saj mi veliko pomeni. Njegov odgovor pa je ponavadi hvala, kadar pa je res narobe ali pa ni pri volji za pogovor pa napise samo ok. Ob takih primerim me njegovo obnasanje malo prizadane ceprau si zelim da me ne bi vendar samo zelim da bi razumeu mojo skbr zanj cepau mi velikokrat poveda ve da mi ni useeno in da lahko racuna name, mi zaupa in da sm njegova najboljsa prijateljica.....Želim si da tudi kadar mu je tako tezko da bi povedal svoje probleme ker me skrbi zanj. To sem mu tudi ze veckrat povedala pa rece samo naj me ne skrbi ali pa da bo, da je mimo in potem je ponavadi use normalno. Hocem da da to ven iz sebe ker nocem da nosi uso to breme s sabo ker ga poznam in ve da ko ne zmore vec pride do dogodkov ki jih ne morem prepreciti in ucasih ne vidi nic vec dobrega. Moje uprasanje je kako ga naj prepricam da se mi tudi u takih trenutkih zaupa, ker nocem pritiskati nanj in tudi sam je priznau da klub temu da ima dobrega prijatelja ob strani o njem vem najvec in da meni zaupa najbolj in da ce bo kaj narobe bo povedau. Je pa tudi tak karakter ki trdno stoji za svojimi prepricanji zato ce bo nekaj narobe ga ne morem prepricati da mi pove dokler sam ne bo hotel. Velikokrat mi kasneje sam napise kaj je narobe in se opravici za svoje obnasanje ampak kadar pride do navedene situacije svojega problema nikoli ne pove, preprosto gremo naprej kot da ga ne bi bilo. Sva pa vedno iskrena drug do drugega in vedno povema kaj mislima in se tudi poslusama, ter pomagama tako da je najino prijateljstvo zelo odkrito brez laži in skrivnosti.

3. moja starsa se ucasih veliko prepirata in sedaj ko so bile pocitnice sta se zelo skregala in potem ima ati grdo navado da se noce pogovarjati z mami po vec dni. Potem sem ponavadi jaz prenasalka sporocil med njima npr vprasaj ga kje je to, ali pa povej mu da gremo tja ob cemer se pocutim estremno grozno poleg tega mi je se hudo. Imam dve mlajsi sestri ki ju moram ucasih miriti saj padeta v jok, ker jima je prav tako hudo ob prepiru in obe povesta da noceta da je tako.. stari sta 14 in 10 let zato velikokrat razumeta stvari ki nocem da jih. Ko je med prepirom izrecenih veliko grdih besed, je veliko vpitja,... nocem da sta prica tega, npr zadnjic se je to zgodilo sredi kosila in jaz nisem prenesla zato sem sla v sobo kjer sem se totalno zjokala nakar je za mano prisla mami in se razjezila da se nimam pravice jokati saj se nihce ni skregal z mano in naj ne zganjam drame in pridem nazaj. Ne pravim da se prepiri dogajajo kar naprej, ker se ne,zgodijo se ucasih, pridejo pa obdobja ko jih je res veliko in takat ne vem kaj naj ker mi je prevec hdo,. Kako naj zascitim sestre pred tem, ce se sebe koma obvladam, kaj naj odgovorim na vsa njuna vprasanje ki jih je ponavadi polno, kako naj ju potolazim, cisto sem izgubljena.

4. nekaj casa mi je usec zelo dober prijatelj od mojega najboljsega prijatelja. Tega nisem povedala nikomu do enega tedna nazaj ko sem seveda povedala mojemu najboljsemu prijatelju. Najprej me je zafrkaval kar me ne moti saj me ves cas ce le najde kaj zafrkava da se smejiva, potem pa je rekel da je vesel da sem mu to povedala saj sem super oseba in da ce bom želela mi lahko kako pomaga. Problem je u tem da sem se 2 meseca nazaj razsla s fantom in sploh nisem razmisljala o drugem dokler nisem zagledala njega. Nikoli se mi ni zdej nic posebnega bil mi je ves cas simpaticen ker je res vredu oseba, okol se sama nvm 3 tedne nazaj ali 14 dni pa mi je zaceu postajati vsec kot v smislu zaljubljenosti. o tem sem se pogovorila s svojim najboljsim prijateljem saj nisem hotela zamer ali kaj in dobila sem ravno nasprostno reakcijo on me je podpru pri tem in je rekel da je cakal kdj bom ze to izustila....in me podpira da naj bom potrpezljiva in da mogoce pa bo kaj ker je ta prijatelj res vredu oseba in je vesel da je vsec meni ker pravi da si zasluzim neoga podobnega meni. Strah me je saj se s tem ko mi je usec dejansko sploh ne poznava, poznava se po videzu, saj dvakrat na teden hodiva na isti avtobus vendar nikoli noben od naju nikomur ni posvecal pozornosti, nikoli nisva govorila. Sedaj me je strah, naj kdj ko bova sla na isti avtoubus pristopim do njega, mu kaj recem? nocem zveneti kar naenkrat vsiljivo želim ga samo bolje spoznati ampak sploh ne vem kako zaceti. Nocem uniciti necesa cesar sploh ni in izgubiti morebitne sanse. Sploh si ne bi upala stopiti do njega in zaceti pogovora. Je pa res da na isti avtobus hodi tudi moj najboljsi prijatelj in sem razmisljala ce bi lahko nekako s tem zacela...ampak nocem priti v neko nelagodno situacijo in nocm se pocutiti neumno in strahopetno ker sama nocem pristopiti do njega.

Zahvaljujem se vam za use odgovore in se hkrati opravicujem za toliko napisanega.

Lep pozdrav Zaskrbljenka

Pozdravljeni,

zahvaljujem se za vas odgovor in vso podporo-z odgovori ste mi res pomagali. Da vam malo objasnim se nekaj stvari vam pisem spet.

1. Ob prepiru doma sem se ze odlocila pogovoriti z starsi, pogovorila sem se z vsakim posebaj in si zato vzela čas. Povedala sem kako se ob tem počutim in da se mi zdi da včasih takšne burne reakcije niso potrebne saj je mojima mlajšima sestrama potem zelo hudo. Na lep način sem vsakemu povedala da je normalno da v družini pride do sporov in da jih rešujemo na miren način vendar si kljub temu želim, da bi jih bilo čim manj, če pa se že zgodijo pa naj ob tem premislita preden prehitro izgovorita ali naredita nekaj kar lahko ima slabse posledice. O tem sem se poskusila pogovoriti s svojo teto, s katero si veliko zaupava in mi tudi ves čas stoji ob strani-to je od mami sestra in tudi razume situacijo in mi pove da če bom kadarkoli kaj rabila naj samo pokličem ali naisem in bo če je treba tudi prišla po mene.

2. Najboljšemu prijatelju sem predstavila kako vidim stvari in mu tudi povedala da s tem ko mi zaupa kaj je narobe ni nic narobe in da ga bom vedno podpirala ne glede na to ali se bom z njim strinjala ali ne. Imela sva pogovor o njegovih težavah in zaupanju zato sem mu tudi povedala da naj bo se tako težko vedno mi lahko zaupa use, ker sem zato tukaj.  Ni se mu treba bati da bom to komurkoli povedala ker nisem takšna oseba on pa je ob tej moji izjavi bruhnil v smeh in rekel da ve da nisem taka in da mi res zaupa ter bi biu zelo šokiran ce bi dejansko komu kaj rekla. Nato pa me je pogledal in rekel da mu sploh ne pride na misel to in da nikoli ne dvomi v moje zaupanje ker ve da držim besedo in kar si povema ostane med nama. Povedal mi je tudi da ucasih kakšnih stvari ne pove, da me ne bi prevec skrbelo saj ve da mi pomeni veliko in da mu hočem vedno na usak način pomagati on pa noce da se poleg ush svojih problemov ubadam se z njegovimi. Rekel je tudi da ve da ne mislim nic slabega in da ga naj poskusim razumeti ker noce vedno prelagati bremena name in da se še jaz obremejujem z njegovimi težavami. Moj odgovor je biu da name ne prelaga bremena ker mu rade volje pomagam če le lahko da skupaj odpraviva težavo. Vprašala sem ga tudi, če mu je kaj lažje ko pove stvari on pa je okimal in rekel vem da sama najbolje ves kako mi je vedno lažje po ppogovoru s tabo. In na tak nacin sem ga hotela spodbuditi, da bi se mi zaupal tudi takrat ko se mi noče. On pa je samo odgovoriu da mu je ucasih prehudo karkoli reči, ko vidi koliko problemov imam že sama in doma in da sem že čisto izčrpana zato je učasir raje tiho, vendar se je zacel smejat in povedal da vedno tako hitro opazim da nekj ni uredu da se pogovoru z mano o tem sploh ne more izogniti in zato mi je hvaležen.

3. Kar se tiče mojega bivšega fanta so stvari še vedno iste, čeprav mi je mami rekla, da če bi bila na mojem mestu bi se pogovorila z njim in razčistila zadeve. Jaz sem ji odgovorila, da nimam moči drezati v nekaj, če ni nobenega interesa iz druge strani in da s siljenjem tudi ne bom nič izvedela. Priznam da me res zanima vzrok vsega njegovega obnašanja in si želim, da ne bi bilo tako, vendar vem da moras stvari ucasih pač pustiti takšne kot so. Na vsa vprašanja in opazke ki jih dobim sploh ne polagam velikega interesa, vcasih samo skomignem z rameni, če je kakšna zanimiva opazka se celo zasmejim na svoj račun in še kaj pripomnem da se imajo o čem za pogovarjati. Sama pa si konec koncev mislim svoje saj sama najbolje vem, kaj je bilo v resnici. Ne bom lagala, da učasih kaj res prizadane, vendar se trudim stvar predelati in iti naprej. Res me moti to in use a scasoma upam da ga bo minilo v kar pa močno dvomim saj je po karakterju izjemno trmast.

4. Pomoč sem že lani poiskala pri šolski svetovalni delavki, seveda doma nisem povedala za pogovore ker nisem želela zamer in problemov, saj vem da je mami vcasih zelo obcutljiva ce o družinskih zadevah govorim z neko tretjo osebo, ki se je to ne tiče in jo razumem. Vendar se nisem mogla pogovoriti z njima ker sem imela res nemogoco situacijo in me nihce doma ni hotel razumeti, tudi ko sem hotela objasniti ali se pogovoriti sta se obicajno razjezila vendar vem da ju skrbi zame in da nista hotela slabega. V tistem trenutku me pac nista razuemal zato sem se obrnila na drugo osebo. Sicer sva na zaupanju gradili kar dolgo časa, zarad mojih slabih izkušenj iz preteklih let, vendar so pogovori na oncu stekli. Lahko sem ji zaupala svoje probleme ona pa me je poslusala in mi svetovala. Jaz sem se trudila nasvete upoštevati in usakic ko sem spet prisla sma se pogovorili kaj od nasvetov sem poskusila in upoštevala ter kakšna je bila reakcija doma,...in tako naprej.

5. Glede fanta, ki pa mi je postal všeč pa povem iskreno, da ne vem kaj naj. Res si ga želim bolje spoznati a obenem me je strah, pa ne tega ker sem se pred nekaj časa razšla s fantom. Strah me je zavrnitve. Sicer mi je o tem malo hudo goviriti ampak zato si ne upam nič reči ali mu na kakeršen koli način pokazati, da mi je ušeč, saj je mala verjetnost, da sem mu jaz tudi. Ampak useeno imam upanje, ki se ga oklepam. Danes smo se srečali na avtobusni in sem ga samo pogledala in se mu nasmehnila, on pa je pozdravil mojega najboljsega prijatelja in me pogledal z izrazom na obrazu, ki ni izdajal ničesar, nato pa je odšel. Res je da mi najboljsi prijatelj govori, da naj samo počakam nekaj časa in da me bo že opazil, potem pa bomo videli. Ampak jaz ne vem kaj naj.

To je nekako moj opis vseh dogodkov in stvari, res sem poskusila strniti kolikor je šlo na kratko. Zahvaljujem se za odgovore in vas lepo pozdravljam,

Zaskrbljenka