Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Ne znam več naprej, rabim pomoč

Tema: Čustva, Motnje hranjenja, Nasilje, Odnosi s prijatelji in vrstniki, Samomor, Samopoškodbe

  • so

    sovrazim_se

    sovrazim_se

    Objavljeno: 11 jan. 2023 18:00

    Pozdravljeni!

    Jaz ne zmorem več, dost mam vsega. Trenutno obiskujem 1.letnik škofijske gimnazije v mariboru. V šoli še nekako zdržim, ampak v dijaškem je grozno. Vedno ko se vračam od pouka na poti do moje sobe trepetam, saj so pred dobrim mesecem ob pregledu sob moji cimri našli nabito pištolo. Strah me je, da jo bo spet prinesla nazaj in me ubila. Res je da si želim umreti, vendar to želim narediti sama. Rada bi o tem povedala vzgojitelju, pa me je strah pristopiti do njega. Psihiatrinji sem to že povedala, ampak se mi zdi, da ji je vseeno. Včasih si res želim ponovne hospitalizacije na oddelku omp ukc mb. Pred kratkim sem se ponovno začela samopoškodovati in sicer z rezanjem. Vem, da samopoškodovanje ni način za reševanje težav, a mi pomaga. Ko vidim kri na svojih rokah se boljše počutim, potrebujem fizično bolečino, moram jo čutiti. Prvi poskus samomora pred približno enim letom mi ni uspel. Želela sem se predozirati z Asentro, kar mi je sicer uspelo, vendar sem po svoji norosti to takoj sporočila sosedu, ki je reševalec. Pristala sem v bolnici z infuzijo in monitorjem. Rada bi že enkrat končala to svoje življenje, kateremu ne pripadam, čeprav je moje.

    Drug problem pa je da si že približno pol leta želim postaviti omejitev 200 kcal na dan. Želim biti suha in ko mi enkrat uspe shujšati se vedno zredim nazaj in ponavadi še presežem težo, ki sem jo imela na začetku hujšanja. Po "hitrem postopku želim shujšati do 40kg.

    Rabim pomoč, ker sama ne zmorem več. Vsaj malo mi pomaga mami, ki jo imam res rada in ji zaupam vse, ampak potrebujem še strokovni odgovor, ker moja mami vseeno ni strokovnjak za moje stiske, ki jih je tako ali drugače preveč, da bi jih lahko sama obvladovala, enostavno ne gre.

    Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor in vas lepo pozdravljam!

  • Ne

    Ne_naredi_tega

    Ne_naredi_tega

    Objavljeno: 12 jan. 2023 12:54

    Hej,

    čisto te razumem, ampak ne naredi samomora!!!!

    poskusi poklicati Tom številko, ki je 116 111.

    Mogoče zapusti dijaški dom,

    pogovori se s starši,

    ne samoškuduj se! Poišči kaknšno šolo, ki ti bo bolj všeč.

    poišči tudi kakšnega STROKOVNJAKA! Če pa je ta psihiatrinja tako čudna, pa poišči kako drugo! Nekdo ti bo ziher znal pomagati. Za vzgojitelja pa ti naj ne bo nerodno, povej mu. V kolikor pa ne moreš prit v stik z njim pa pokusi najti njegovo telefonsko ali pa kaj podobnega. v kolikor pa še to ne gre pa reči kakšnemu učitelju, ki ti je najbolj všeč. Tudi jaz imam včasih kake probleme, pa se posvetujem z učiteljem in mi pomaga. 

    Pred kratkim se je tudi zgodil samomor na naši šoli. Zelo grozno je, njene prijateljice se zelo jočejo, še učitelji celo. Zelo grozno je. Njeni starši se zelo jočejo. Upam, da sem ti kaj pomagala. Nekdo ti bo ziher znal pomagati in naj ti ne bo nerodno.

     

  • Po

    Pomoč

    Pomoč

    Objavljeno: 12 jan. 2023 16:00

    Zdravo,

    če ti je grozno v dijaškem domu potem je najbolje, da ga zapustiš.

    Samomor ni prava pot in prosim ne poskušaj ga več izvesti. Tudi samo škodovanje je zelo resno. Kljub temu, da ti mogoče pomaga moraš nujno prenehati s tem.

    Tudi moraš poiskati boljšo psihiatrinjo, ki ti bo bolj pomagala in pri kateri se boš počutila bolj varna in te bo poslušala.

  • v_

    v_redu_si

    v_redu_si

    Objavljeno: 12 jan. 2023 16:03

    Hej,

    zapusti dijaški dom, če ti tam ni všeč. Navsezadnje je tvoja odločitev.

    Samomora pa ne naredi! Glede na to, da si prišla na škofijsko gimnazijo, si po mojem zelo dobra dijakinja in če ti bo še vedno dalje šlo tako dobro, boš ziher lahko postala nekaj, kar si zelo želiš in takrat verjemi, da ti bo boljše. Verjamem, da ti ni lahko, tudi jaz včasih nisem zadovoljna s samo sabo. Včasih imam občutek, da vse naredim narobe. Ampak samomor ni prava odločitev za reševanje problemov. Če ne veš, kdo bi ti lahko pomagal, pokliči TOM ŠTEVILKO na 116 111. Če pa psihiatrinja ni v redu, pa poišči kako drugo. Tudi jaz mislim, da ti bo nekdo znal pomagat. Pogovori se tudi s starši, v šoli pa je tudi res najbolj pametno, da se pogovoriš z učiteljico, ki ti je najbolj všeč. Verjemi, da ti bo boljše:) Upam tudi, da sem kaj pomagala.

  • hm

    hm

    hm

    Objavljeno: 12 jan. 2023 16:45

    hej,

    ne sovraži se mogoče probaj poklicati tomtelefon (tako kot piše v prejšnem komentarju)

    pogovori se z vzgojiteljem naj te ne bo strah 

    poišči si kakšno prijateljico (sigurno kdo želi biti tvoj prijatelj) 

    poišči kakšnega zelo izobraženega terapevta 

    tom telefonu pa lahko zaupaš mogoče si celo prej poglej njihovo spletno stran.

    če ti je zelo grozno se pa prepiši iz šole sicer jaz ne vem kako je to ker sem še v osnovni šoli 

    zamenjaj sobo ali pa vsaj cimro 

     

     

    če se bi ubila napisala si da ti mami pomaga. pomisli kako bi ji bilo. ne stori ji tega ker vem kako uničeni so potem starši!

     

     

    res res res upam da ti bo boljše in ne boš več živela v strahu pred cimro.

  • Uredništvo

    Tina Rezar

    Objavljeno: 13 jan. 2023 13:57

    Odgovor svetovalke:

    Spoštovana,

    hvala, da si svoje misli in stisko delila na našem portalu. Najprej bi se navezala na prvi del tvojega sporočila. Pišeš o posedovanju hladnega orožja tvoje cimre v sobi. To so zelo resne stvari, ki jih je NUJNO potrebno nasloviti. Kdo je odkril pištolo v vajini sobi? Ste se o tem pogovorili z vodstvom dijaškega doma? Si bila vključena v obravnavo v svetovalni službi dijaškega doma? Glede na opisano situacijo, je tvoj strah povsem utemeljen, zato menim, da je NUJNO, da pristopiš do vzgojitelja in se o tem odkrito pogovorita ter naredita načrt za naprej. Primarna potreba vsakega posameznika je VARNOST, ki je bila v tvojem primeru zelo ogrožena. Pristopi do vzgojitelja in/ali do ravnateljice doma, ki ti bosta pri tem zagotovo pomagala.

    Omenjaš psihiatrinjo in nekdanjo hospitalizacijo na oddelku omp v UKC MB. Ali si še vedno vključena v obravnavo? Ali prejemaš terapijo? Zdravilo Asentra vsebuje učinkovino sertralin, ki se običajno uporablja za zdravljenje depresije in/ali anksioznosti (tesnobe). Pišeš o samomoru, ki je zelo resno dejanje. Kako pogosto razmišljaš o smrti oz. o tem, da te ne bi več bilo? Je to vsak mesec/teden/ tu in tam/ vsak dan? Kako dolgo že trajajo te misli? Predvidevam, da sta se o tvojem poskusu samomora s psihiatrinjo že pogovorili. Menim, da bi bilo zelo dobrodošlo, da si poiščeš ustrezno strokovno pomoč, v katero boš vključena redno in dlje časa. Obišči svetovalno delavko na šoli, ki ti lahko pomaga pri iskanju pomoči terapevta ali ustrezno usposobljenega strokovnjaka, s katerim se boš lahko pogovorila o svojih težavah.

    Kadar se znajdeš v stiski in razmišljaš o samomoru ali samopoškodovanju, o tem NUJNO obvesti nekoga, ki mu zaupaš in o tem odkrito spregovori. Lahko pokličeš tudi na telefon 01 520 99 00 (vsako noč, med 19. in 7. uro zjutraj). Svetovalci ti bodo po telefonu nudili zaupni pogovor in ti pomagali poiskati poti iz tvojih težav. Dodajam še dve telefonski številki, ki se jih lahko poslužiš, če te bodo obremenjevale misli o smrti:

    •    TOM telefon (116 111 – vsak dan, od 12:00 do 20:00)
    •    Zaupni telefon Samarijan (116 123 – 24 ur na dan, brezplačno, anonimno)

    Toplo priporočam tudi ogled te spletne strani: https://zivziv.si/razmisljam-o-samomoru/

    Vedi, da v tem nisi sama in da so negativni občutki, s katerimi se srečuješ, začasni in minljivi. Pomembno je, da se o tem vedno pogovoriš oz. deliš z nekom, ki mu zaupaš in ti lahko v težkih trenutkih nudi podporo, spodbudo. Zastavi si majhne, dosegljive cilje in bodi ponosna nase, ko jih dosežeš.

    Zavedaj se, da si edinstvena in dragocena, popolnoma NIČ na tem svetu ni vredno tvojega življenja. Omenjaš tudi samopoškodbeno vedenje in težave s hranjenjem oz. težnjo po kontroli vnosa kcal. Ob prebiranju tvojega zapisa je čutiti nemoč, globoko bolečino in neobvladljivo potrebo po samokaznovanju. Čas je, da samo sebe postaviš na prvo mesto in začneš graditi na lastni vrednosti, samozavesti in pozitivni samopodobi. Bodi pozorna na svoje občutke; če zmoreš, bi bilo dobro, da bi si svoja občutja nekaj časa zapisovala v svoj dnevnik. Prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev ti lahko pomagata pri soočanju z negativnimi občutji. Kadarkoli lahko tudi odgovoriš ali zapišeš svoje misli na našem portalu – ti bom z veseljem pomagala pri soočanju s težavami. Lepo je slišati, da imaš podporo s strani mame, vendar se strinjam s teboj, da je v težjih stiskah nujno potrebna pomoč ustrezno usposobljenih strokovnjakov, zato glavo pokonci in si zagotovi pomoč.

    Želim ti veliko ljubezni do sebe in poguma na tvoji življenjski poti.

    Objem.

    Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje