Ne zmorem več

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena!

Kar opisuješ, so res hude stiske in težke razmere, v katerih živiš. Življenje s staršem, ki je nezdravljeni alkoholik, je nepredvidljivo in čustveno naporno. Omenila si še, da se včasih tudi fizično znese nad tabo, kar mora biti strašno, razumem, da te je tega strah in da se bojiš, da bi se ponovilo. Nekako je najhuje, ko se nad nami znesejo ljudje, ki bi nas morali imeti radi in nas čuvati. Glede tvojega očeta mislim, da veliko ne moreš narediti, saj nisi ti odgovorna zanj. Vem, da bo to težko sprejeti, vendar se verjetno ne bo nič spremenilo, dokler se sam ne odloči, da je potrebna sprememba in se sam odloči za zdravljenje. Lahko mu pa morda pomagaš doumeti, da potrebuje pomoč in spremembo, vendar ti predlagam, da poskusiš to narediti na drugačen način - raje s skrbjo, ne z obtoževanjem. Vendar pa ne pozabi, da je odrasel človek in da si ti njegov otrok, ti nisi odgovorna zanj. Zanima me, kje je tvoja mama? Ali je prisotna v tvojem življenju? Kako se pa ona odziva na očeta?

Glede na razmere doma, o katerih si mi pisala, sem zelo ponosna nate, da hodiš v gimnazijo in da si prizadevaš za dokončanje letnika. To je zelo pogumno od tebe in kaže veliko mero samoiniciativnosti in zagona. Bravo! Tvoje težave od doma se deloma razlivajo oziroma vlečejo tudi v druge sfere tvojega življenja, kar je običajno v takšnih situacijah. Za izpit iz matematike ti lahko rečem samo, da daj glavo gor in poskusi znova. Verjamem vate, verjamem, da ti bo uspelo! Ali lahko za pomoč pri učenju morda prosiš kakšno prijateljico ali prijatelja z gimnazije? Morda profesorico matematike, ki vas uči? Verjamem, da bi ti bili pripravljeni pomagati. 

Vesela sem, da si pomoč za svoje duševno zdravje že iskala pri vzgojitelju ter profesorici psihologije. Prvi korak je vedno najtežji, ampak zelo pomembno je, da imamo v šolah in ustanovah, kot so mladinski domi, pomoč na voljo za tiste, ki jo potrebujejo. Naj te ne bo strah, kaj si profesorica misli o tebi, zagotovo ti hoče iz srca pomagati. Glede na tvojo družinsko situacijo je povsem običajno, da imaš določene duševne težave, navedla si depresijo, motnje hranjenja, samomorilnost. Za te duševne stiske mora vsak dobiti strokovno pomoč, saj jih ne zmoremo razrešiti sami, so preveč kompleksne, preveč usidrane. Spodbujam te, da se s profesorico psihologije, ki tvojo situacijo pozna bolje od mene pogovoriš še o iskanju strokovne pomoči izven šole. Psiholog ali psihiater, h kateremu bi redno hodila na obravnavo, bi ti lahko zares pomagal z vsemi navedenimi težavami. Tako bi končno lažje zadihala, s tem pa bi se ti uredili tudi drugi aspekti življenja. Lažje bi se učila, ostala osredotočena pri pouku, vzpostavljala nove stike z vrstniki, bila odprta za prijateljstva ... Kaj praviš? Pomoč lahko iščeš najprej pri osebnem zdravniku, ki mu zaupaj svojo stisko, pa tudi v Cetrih za duševno zdravje odraslih, ki se nahajajo v večih krajih po Sloveniji, tukaj je seznam: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/odrasli/

Za obravnavo v centru ne potrebuješ napotnice s strani zdravnika, lahko pa jo imaš. 

Živiš v izjemno težki situaciji, navkljub kateri nisi izgubila poguma in volje do življenja, kar me zelo veseli. Verjamem, da so nekateri dnevi še posebej težki in nevzdržni, vendar vedi, da je vredno živeti za tiste dobre dni. Vredno je živeti za boljše obdobje v tvojem življenju, ki je za ovinkom. Poišči pomoč za svoje težave, saj si jo zaslužiš. Pošiljam ti velik objem. 

Ajda Novak, mag. psihologije